ZFPPIPP člen 302. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
postopek osebnega stečaja - sklep o preizkusu terjatev - seznam izvršilnih naslovov - neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prednostne terjatve - izvršilni naslov - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - napotitev
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal. Pritožnikovo terjatev je prerekala stečajna upraviteljica, zato je na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve treba napotiti stečajnega dolžnika (ki ga seveda zastopa stečajna upraviteljica).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 52.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sklep, ki v razlogih navaja le, da je izvedenec za sodelovanje na naroku in dopolnitev izvedenskega dela priglasil stroške, ki so mu bili priznani v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih, nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti.
denarno kaznovanje priče – neopravičen izostanek z naroka – vročitev vabila na naslednji narok
Sodišče je pričo pozvalo, da v zvezi s svojo odsotnostjo z naroka predloži zdravniško potrdilo, priča pa je sodišče obvestila, da zdravniškega potrdila nima, saj je bil njen otrok iz šole odsoten zaradi naglavnih uši in ga zaradi tega ni peljala k zdravniku. Kljub takšnemu odgovoru priče je sodišče prve stopnje zaključilo, da svojega izostanka z naroka priča ni opravičila, čemur pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – preveritev navedb v izjavi o premoženjskem stanju – prodaja nepremičnine – sprememba oblike premoženja – trditveno in dokazno breme
Tožnik je bil, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, leta 2014 do 3/4 solastnik stavbe, in ker sedaj navedene nepremičnine nima več v lasti, je očitno navedeno premoženje iz ene oblike prelevil v drugo obliko (česar v svoji izjavi o premoženjskem stanju z dne 13. 6. 2016 v prilogi A52 ni navedel). Nasprotnih okoliščin v zvezi s tem premoženjem večje vrednosti tožnik v prošnji za oprostitev plačila sodne takse ni zatrjeval, čeprav je bilo na njem trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP).
posredovanje dela - plačilo računov - tožba pred delovnim sodiščem - litispendenca - poravnava - časovne meje pravnomočnosti - spor majhne vrednosti
Na toženčeve navedbe, da mu dela zahtevka ni treba plačati, ker o njem že teče postopek pred delovnim in socialnim sodiščem, je sodišče prve stopnje odgovorilo. Ker ne gre za spor med istima strankama, litispendenca ne more biti podana. Dejstvo, da plačilo istega zneska zahteva tudi oseba, ki je delo dejansko opravila, pa samo po sebi ne more vplivati na izid predmetne pravde.
V sporih majhne vrednosti se morajo časovne meje pravnomočnosti nanašati na čas vložitve zadnje dovoljene pripravljalne vloge toženca.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno hospitalizacijo - odklanjanje zdravljenja in lastno ogrožanje - načelo minimalnega posega v ustavne pravice
Izhodišče, ki ga morajo sodišča v postopkih, ki jih ureja ZDZdr upoštevati, je, da je potrebno ukrepe, ki pomenijo poseg v svobodo gibanja (poseg v pravico do osebne svobode - 19. člen Ustave), v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave) ter pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) uporabljati po načelu minimalnih posegov vanje.
- Iz izvedenskega mnenja tako nedvomno izhaja, da ima pritožnik oziroma nasprotni udeleženec duševno motnjo, ki jo je glede na njeno naravo in prognozo treba zdraviti, saj je zaradi ugotovljene duševne motnje hudo motena presoja realnosti nasprotnega udeleženca in njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Gre za odločilno okoliščino, saj je prisilno zdravljenje dopustno le, če oseba zaradi bolezni ni sposobna oblikovati svoje volje in se zavestno odločiti za zdravljenje ali temu nasprotovati. Udeleženec je nekritičen do svojega stanja ter odklanja zdravljenje, kar pa predstavlja nevarnost predvsem za njegovo življenje in zdravje.
začasni zastopnik – nagrada in stroški začasnega zastopnika – odvetnik – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila
Postavitev odvetnika po uradni dolžnosti ni predvidena le v kazenskem postopku, pač pa tudi v drugih postopkih. Zato je zmotno stališče, da se peti odstavek 17. člena ZOdv nanaša le na po uradni dolžnosti postavljene odvetnike, ki zastopajo osebe v kazenskih postopkih. Že jezikovna razlaga te določbe take podlage ne daje. V zapisanem besedilu ni omejitve vrste postopka, v katerem postavljenemu odvetniku pripada polovična nagrada. A contrario pomeni, da določba petega odstavka 17. člena ZOdv velja za vse postopke.
SPZ člen 68. ZPP člen 7, 154, 154/2, 165, 165/1, 212, 313, 313/1, 313/2, 332, 358, 358/1-5. OZ člen 199, 299/1, 378, 378/1.
solastnina – bremena skupne stvari – stroški uporabe skupne stvari – smetarina – števnina – dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je dokazno breme tega, kdo je lastnik objekta, za katerega je treba plačati nastale stroške (smetarino in števnino po občinskem odloku), napačno prevalilo na toženko. Tožnica je tista, ki iztožuje stroške na podlagi občinskih odlokov (torej na podlagi lastništva oz. uporabe), zato bi morala ona navesti in dokazati, kdo jih nosi in na kakšni podlagi.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – nepopoln predlog – formalno pomanjkljiva vloga – izjava o premoženjskem stanju – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju
Ker tožničina vloga ni vsebovala vseh predpisanih podatkov in izjave, ki jo mora vsebovati izjava o premoženjskem stanju, je taksni predlog nepopoln. Takšnega predloga zato ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico pozvati, da predlog ustrezno dopolni, tako da predloži izjavo o premoženjskem stanju, in jo hkrati opozoriti, da bo taksni predlog zavrglo, če tožnica te izjave ne bo predložila.
obveznost plačila - dnevnice - pobot - voznik - mednarodni promet
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo akontacijo za kritje stroškov kot terjatev tožene stranke do delavca, češ, da je šlo le za vnaprejšnje plačilo dnevnic. Že v postopku na prvi stopnji je navajala, da je tožnik pred vsako potjo prejel akontacijo za stroške, ki jih je imel v zvezi s prevozi (cestnine, vinjete, parkirnine, gorivo) ter da se je presežek akontacije nad dejanskimi stroški, ki pa so bili vedno nižji, poračunal na račun dnevnic. V postopku pred sodiščem prve stopnje torej ni trdila, da je bila akontacija dana tožniku kot vnaprejšnje plačilo dnevnic, tj. stroškov prehrane tožnika na službenem potovanju, ampak z namenom kritja navedenih stroškov prevoza. Presežek akontacije nad dejanskimi stroški prevoza tako ni predstavljal delne izpolnitve tožnikove terjatve za plačilo dnevnic, ampak bi ta znesek tožena stranka od tožnika lahko zahtevala nazaj. Ker gre za terjatev tožene stranke do tožnika (za vračilo presežka akontacije), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka za pobot te svoje terjatve s tožnikovo terjatvijo za plačilo dnevnic potrebovala pisno soglasje tožnika. Ker ga ni imela, izvedeni pobot ni bil zakonit, zato je sodišče tožniku utemeljeno priznalo plačilo dnevnic tudi v delu, ki ga zaradi nevrnjene akontacije stroškov prevoza ni dobil plačanega. Ker tožena stranka ni imela tožnikovega pisnega soglasja, ni bil zakonit niti pobot drugih terjatev tožene stranke (iz naslova plačila GSM storitev, izpita iz temeljne kvalifikacije, delovnega dovoljenja, bivalne vize, voznikove kartice in stroškov hitre pošte). Zato je tožbeni zahtevek iz naslova plačil dnevnic utemeljen.
ZDR-1 člen 109, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2, 111/3. OZ člen 299, 299/1, 299/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - prisilna poravnava - stroški postopka - rok za plačilo stroškov
Glede na 111. člen ZDR-1, ki ureja izredno odpoved delavca iz razlogov na strani delodajalca, zadostuje, da je podan eden od razlogov na strani delodajalca (v obravnavanem primeru razlog po 3. alineji 1. odstavka tega člena). Razlogi za izredno odpoved niso opredeljeni tako, da bi se zahtevala tudi odgovornost (krivda) delodajalca za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do delavca. Kadar so ti odpovedni razlogi podani in je delavec spoštoval tudi postopek v zvezi s podajo izredne odpovedi (opredeljen v 2. odstavku 111. člena ZDR-1), je izredna odpoved zakonita in predstavlja podlago za uveljavitev pravice do odpravnine in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kot to določa 3. odstavek istega člena ZDR-1.
Glede na to, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo po dnevu, ko je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnici pripada prisojena odškodnina v celotnem prisojenem znesku in da potrjena prisilna poravnava po določbi 212. člena ZFPPIPP na njeno terjatev nima učinka. Po določbi 212. člena ZFPPIPP namreč potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, tožničina terjatev (odškodnina v višini plačila za izgubljeni odpovedni rok) pa ne spada med takšne terjatve, saj je nastala po začetku postopka prisilne poravnave.
Po ustaljeni sodni praksi obveznost povrnitve pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče (v skladu s 313. členom ZPP) določi tudi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V primeru odločanja o stroških postopka je to tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ. Čeprav se roka praviloma medsebojno prekrivata, je z vložitvijo pravnih sredstev prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti. Zato je napačno pritožbeno stališče, da rok za prostovoljno plačilo pravdnih stroškov ne more poteči pred pravnomočnostjo odločitve o stroških.
ZIZ člen 17, 17/1. ZPotK člen 13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - dogovor glede zamudnih obresti v nasprotju s prisilnimi predpisi - upravičenost do izterjave zakonskih zamudnih obresti
Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi zakonskimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti.
prodajna pogodba za nepremičnino - funkcionalno zemljišče k stavbi - delna ničnost pogodbe - pravica tretjega - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe - pravne napake - odgovornost za pravne napake - izguba pravice
V OZ sta v ospredju načeli afirmacije pogodb in stopnjevitost neveljavnostnih sankcij. Nedopustno pogodbeno stanje v konkretni zadevi je namreč mogoče odpraviti z milejšo sankcijo, kot je sankcija absolutne ničnosti celotne pogodbe, ne da bi pri tem trpela temeljna načela naše družbene ureditve.
Tožena stranka je tožniku (policistu) v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, očitala, da je premične stvari, za katere je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, kupil in nato razpečal tako, da je poškodovana vozila, ki jih je popravil na način, da je vanje namestil dele iz odtujenih vozil, registriral in nato prodajal dobrovernim kupcem. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni namenoma storil hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja niti ni storil kršitev, ki bi imele znake kaznivega dejanja, je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka je za vtoževani znesek aktivno legitimirana tako na podlagi 190. člena OZ (neupravičena pridobitev) kot na podlagi 71. člena SZ-1, po katerem mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti očita, da v določenem obdobju, kljub večkratnim opozorilom, iz neupravičenih razlogov ni izpolnila načrtovane mesečne obveznosti in ni zagotovila kvalitete prodajnih razgovorov. Razlog za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela ni bil v tožničini nesposobnosti za delo, ampak v njenih zdravstvenih težavah z glasom, kar je odločilno vplivalo na opravljanje njenega dela (torej tudi z vidika pravočasnosti, strokovnosti in kvalitete), saj je bila zaposlena na delovnem mestu skrbnice odnosov s strankami v telefonski prodaji. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zamuda z izplačilom plače – odškodnina namesto odpovednega roka
Tožnik je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker mu je tožena stranka vsaj dva meseca izplačevala bistveno zmanjšano plačo, mu dvakrat zaporedoma oz. v obdobju šestih mesecev ni izplačala plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku in zato, ker mu ni zagotavljala enake obravnave in varstva osebnosti oziroma dostojanstva. Nakazila plač so bila izvedena v skladu z določilom v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je v 16. členu pogodbe o zaposlitvi določeno, da se plača izplačuje najkasneje do 22. dne v mesecu za pretekli mesec. Ker se mora po 134. členu ZDR-1 plača izplačati najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, je navedeni pogodbeno dogovorjeni rok nezakonit. Posledično so bila izplačila, ki so sicer upoštevala ta pogodbeni rok, prepozna. Podatki plačilnih list, na katere se sklicuje pritožba, tako dokazujejo nedopustne zamude z izplačili plač oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085050
SZ-1 člen 44, 44/3, 53, 59. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 285.
spor majhne vrednosti – upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – aktivna legitimacija za uveljavljanje obratovalnih stroškov – uveljavljanje stroškov rezervnega sklada – materialno procesno vodstvo
Upravnik je svojo aktivno legitimacijo zadovoljivo utemeljil s Pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Trditev, da zahtevek izvira iz tega razmerja, zadošča, ker tožena stranka podrobnejših podatkov o iztoževani terjatvi ne zahteva.
odvetniška tarifa – povrnitev stroškov za fotokopije – neizkazan strošek – pavšalen znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Toženka je neobrazloženo priglasila pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 v višini 5,00 EUR. Tožeča stranka, kljub omejitvam iz točke 1 b in c te tar. št., stroške iz tega naslova toženki priznava, in to za tri dokumente oziroma 6 strani. Ker toženka ni konkretno pojasnila, za katere dokumente gre in na koliko straneh, pa tudi sicer navedena tar. št. priznava pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov le, če je bilo potrebno izdelati več kakor 100 strani, iz tega naslova pritožbeno sodišče toženki priznava s strani tožeče stranke priznanih 0,90 EUR.
pogojne terjatve – postopek prisilne poravnave – pravne posledice začetka prisilne poravnave
V 23. členu Pogodbe so bile dogovorjene posledice v primeru, da bi bil nad toženo stranko v času veljavnosti Pogodbe začet insolvenčni postopek in sicer je bila tožena stranka o začetku postopka dolžna obvestiti Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Z dnem obvestila oziroma sklepa o začetku postopka preneha obveznost Ministrstva do upravičenca iz naslova te pogodbe ter se zahteva vračilo prejetih nepovratnih sredstev skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR račun upravičenca do dneva vračila v Proračun RS. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je po določbi 23. člena Pogodbe terjatev nastala šele takrat, ko so za njen nastanek nastopili pogoji, to je z začetkom postopka prisilne poravnave nad toženo stranko.