Tožena stranka je tožniku (policistu) v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, očitala, da je premične stvari, za katere je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, kupil in nato razpečal tako, da je poškodovana vozila, ki jih je popravil na način, da je vanje namestil dele iz odtujenih vozil, registriral in nato prodajal dobrovernim kupcem. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni namenoma storil hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja niti ni storil kršitev, ki bi imele znake kaznivega dejanja, je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
pogojne terjatve – postopek prisilne poravnave – pravne posledice začetka prisilne poravnave
V 23. členu Pogodbe so bile dogovorjene posledice v primeru, da bi bil nad toženo stranko v času veljavnosti Pogodbe začet insolvenčni postopek in sicer je bila tožena stranka o začetku postopka dolžna obvestiti Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Z dnem obvestila oziroma sklepa o začetku postopka preneha obveznost Ministrstva do upravičenca iz naslova te pogodbe ter se zahteva vračilo prejetih nepovratnih sredstev skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR račun upravičenca do dneva vračila v Proračun RS. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je po določbi 23. člena Pogodbe terjatev nastala šele takrat, ko so za njen nastanek nastopili pogoji, to je z začetkom postopka prisilne poravnave nad toženo stranko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti očita, da v določenem obdobju, kljub večkratnim opozorilom, iz neupravičenih razlogov ni izpolnila načrtovane mesečne obveznosti in ni zagotovila kvalitete prodajnih razgovorov. Razlog za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela ni bil v tožničini nesposobnosti za delo, ampak v njenih zdravstvenih težavah z glasom, kar je odločilno vplivalo na opravljanje njenega dela (torej tudi z vidika pravočasnosti, strokovnosti in kvalitete), saj je bila zaposlena na delovnem mestu skrbnice odnosov s strankami v telefonski prodaji. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika
ZKP daje tako obtožencu kot postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti pravico, da zahtevata razrešitev zagovornika. Pri tem so upravičeni razlogi lahko pravne narave ali pa dejanske narave, med katerimi so poleg bolezni, preobremenjenosti z drugimi zadevami, tudi nesoglasja oziroma konflikti med obtožencem in zagovornikom. Razrešitev zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, je zahteval le obtoženec sam, sedaj v pritožbi pa tudi zagovornik poudarja, da je njuno sodelovanje onemogočeno zaradi povsem porušenega medsebojnega zaupanja. Kadar zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev, je težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obtoženčevi obrambi.
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom v sklepu (s katerim je sodnemu izvedencu za izvedensko mnenje priznalo nagrado), v 3. točki obrazložitve, za besedilom „nad 200 do 500 strani“, dodalo besedilo „46,00 EUR za osebni pregled tožnice“ ter obenem sklenilo, da v ostalem ostane sklep nespremenjen. Predsednik senata lahko po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP popravi le očitne pomote in ne sme dodajati izpuščenega besedila. Vendar samo dodano besedilo (zaradi pravilnega izračuna skupnega zneska navedenega v izreku in še v obrazložitvi) v popravnem sklepu v konkretnem primeru ne predstavlja take kršitve, da bi moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti, saj iz popravnega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve le dodalo izpuščeno besedilo „46,00 EUR za osebni pregled tožnice“, ob upoštevanju, da je izvedenec stroške za to storitev v takšni višini priglasil. V konkretnem primeru tudi ne gre za drugačno odločitev kot je v izreku in v obrazložitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
V zvezi s kršitvijo navodil zdravnika je Vrhovno sodišče RS v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se delavec v primeru kršenja splošnih navodil osebnega zdravnika ne more uspešno sklicevati na odsotnost izrecnih prepovedi (odobritev), zlasti še, če je sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzročil odsotnost prepovedi oziroma odobritve. V času bolniškega staleža je namreč treba izhajati iz predpostavke, da je načeloma prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena.
Tudi če tožnik spornega dne ne bi igral nogometa in bi izven igrišča le izvajal vaje, ki mu jih je priporočal fizioterapevt, se mora sodišče prve stopnje opredeliti tudi do očitkov tožene stranke, da je po nogometu tožnik več kot uro sedel v gostilni in da se je kasneje v poznih večernih urah vračal domov s kolesom. Navedeno vsekakor ni bilo v navodilih zdravnika. Četudi zdravnik, na kar se sklicuje sodišče prve stopnje, tožniku ne bi dal jasnih navodil, da ne sme kolesariti in da ne sme sedeti v gostilni, pa ni mogoče zaključiti, da je vse dovoljeno, kar tožniku ni bilo izrecno prepovedano.
izločitev dokazov - predkazenski postopek - prikriti preiskovalni ukrepi
Tudi če bi se na primer izkazalo, da je odredba nezakonita glede obtožene S.V., to še ne pomeni, da je nezakonita tudi glede obeh soobtožencev, temveč bi nezakonitost vplivala le na tiste dokaze, ki so bili konkretno pridobljeni zoper obtoženko. Zakonitost izdane odredbe je potrebno presojati tudi po njeni vsebini in ta, kot rečeno, povsem določno kaže, da ukrep po četrtem odstavku 155.a člena ZKP zajema tudi ukrep po prvem odstavku 151. člena ZKP, sicer na način, kot ga odredba dovoljuje, sploh ne bi bil uresničljiv.
invalidnost – nadomestilo – časovna razbremenitev – invalid III. kategorije
Skladna izvedenska mnenja je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti od določenega dne dalje in za priznanje pravice do premestitve na drugo delo z omejitvami ter tudi za zavrnitev tožbenega zahtevka na priznanje pravice do dela s skrajšanim delovnim časom. Pri tožniku ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da dela z omejitvami ne bi bil več zmožen opravljati v polnem delovnem času. S polnim delovnim časom je še zmožen opravljati drugo delo z omejitvami.
Po določbi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V predmetnem postopku je šlo za spor o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožniku ni mogoče očitati, da je zlorabil svoje procesne pravice. Ker ni podan razlog iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1, zaradi katerega bi moral tožnik toženi stranki povrniti njene stroške postopka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.
ZDR člen 6, 6/1, 6/7. ZDR-1 člen 6, 7, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu – prepoved diskriminacije – neizrabljen letni dopust
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav to tožnik zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnik navaja, kot celote, sodišče prve stopnje ni opravilo.
Nadomestilo za neizrabljen letni dopust je sicer neke vrste odškodnina, vendar pa pritožba neutemeljeno meni, da je potrebno ugotavljati vse elemente odškodninske odgovornosti, s tem, ko se zavzema zato, da je mogoče tožniku očitati, da mu dopust ni bil odobren. Bistveno je, da tožnik pripadajočega letnega dopusta ni mogel izrabiti brez svoje krivde. Količina dela, ki jo je opravljal mu je onemogočala izrabo dopusta. Pogodba o zaposlitvi mu je prenehala zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kar je bil v okoliščinah tega primera nepredvidljiv vzrok za neizrabo dopusta. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnik je delal preko polnega delovnega časa. Za to delo ni prejel plačila, zato mu je tožena stranka dolžna izplačati vtoževane mesečne zneske iz naslova nadurnega dela.
Na podlagi predložene dokumentacije in opravljenega osebnega pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, pri tožniku invalidnosti v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni mogoče ugotoviti, in sicer zaradi potrebe po nadaljnjem zdravljenju ali ukrepih medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, posledično pa tudi na eventualni obstoj katere izmed kategorij invalidnosti, določenih v drugem odstavku 63. člena ZPIZ-2.
ureditev meje - udeleženci postopka - nujni sosporniki - materialno procesno vodstvo
Ker se sodna odločba, ki jo sodišče izda v postopku določanja meje, nanaša neposredno na vse solastnike in morajo biti zato v postopku udeleženi, je procesna situacija prvostopenjskemu sodišču narekovala, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagateljico pozove, naj predlog oblikuje v skladu s 132. členom ZNP, ki določa, da mora predlog za ureditev meje vsebovati med drugim tudi ime in priimek ter prebivališče lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna.
ZPIZ-1 v prvem odstavku 116. člena določa, da ima otrok pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. V petem odstavku iste določbe pa je določeno, da otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. V primeru tožnika, ki je bil ob očetovi smrti star 41 let, je za pritožbeno rešitev zadeve pomembno, da je pri tožniku podana popolna nezmožnost za pridobitno delo zaradi slepote, kakor tudi zaradi ugotovljenih intelektualnih sposobnosti in da je tožnika njegov oče preživljal. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo družinske pokojnine utemeljen.
vročanje - obvestilo - vročitev s fikcijo - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - register upravnikov
Višje sodišče dopušča možnost, da se tudi pri vročanju sodnih pisanj pojavijo nepravilnosti. Vendar domneve o resničnosti vsebine javne listine ni mogoče izpodbijati le z golimi dejanskimi navedbami. V dokaz svojih trditev o nepravilnostih pri vročanju tožena stranka ni predlagala nobenega dokaza.
Datum vpisa v register upravnikov (in tudi datum izbrisa iz tega registra), na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086164
KZ-1 člen 186, 186/5. ZKP člen 148, 148/9, 220.
odvzem predmetov v fazi po obtožbi
Zmotno je stališče pritožnika, da policisti v fazi postopka, ko je obtožnica že pravnomočna, ne bi smeli zaseči jadrnice na podlagi 220. člena ZKP. V konkretnem primeru je policija jadrnico zasegla že po pravnomočnosti obtožnice, saj jo je formalni lastnik šele takrat s kontejnerskim prevozom pripeljal v Marino. Policija je v zvezi s tem zasegom izdala poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe na podlagi devetega odstavka 148. člena ZKP. Kadar policija že po vložitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivih dejanj, mora zbrati vsa potrebna obvestila in o tem poslati državnemu tožilstvu poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe. Policija je torej postopala povsem pravilno in skladno z določbami devetega odstavka 148. člena ZKP, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da policija jadrnice v tej fazi postopka ne bi smela zaseči.
Predmeti, ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku ali ki se morajo vzeti, se res praviloma zasegajo v predhodnem kazenskem postopku, lahko pa tudi kasneje. Gre za posebno preiskovalno dejanje, po katerem se predmeti začasno vzamejo, dokončno pa se o njih odloči v sodbi. V kazenskem zakonu je v posebnem delu navedenih več kaznivih dejanj, pri katerih je odvzem predmetov obvezen. To velja tudi za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, saj je v petem odstavku 186. člena KZ-1B med drugim navedeno, da se odvzamejo tudi prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog, če imajo za to posebej prirejen prostor ali če je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen. V konkretnem primeru je podan utemeljen sum, da je bila zasežena jadrnica uporabljena za prevoz kokaina, kar je opisano v točki VII. obtožnice. Prevozno sredstvo se torej sme vzeti ne le, če ima posebej prirejen prostor za prevoz prepovedane droge, temveč tudi v primeru, če je lastnik vedel ali bi glede na vse okoliščine zadeve, mogel vedeti, da bo vozilo uporabljeno za tak namen. Na ta način se zagotavlja sorazmernost pri posegu v lastninsko pravico druge osebe na prevoznem sredstvu, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ogled
Zagovornica ni podala dokaznega predloga za neposreden ogled zasežene majice na glavni obravnavi. Tega ni storila ne na predobravnavnem naroku, pa tudi na glavni obravnavi ne. Glede na to, da je odločitev o tem, ali si bo, v kolikor dokaznega predloga v tej smeri ni bilo podanega, zaseženi predmet ogledalo ali ga morebiti tudi pokazalo pričam in izvedencem, diskreacijska pravica sodišča, to ne more predstavljati kršitve take teže, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.
ZDR-1 člen 109, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2, 111/3. ZFPPIPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – prisilna poravnava – odškodnina za čas odpovednega roka
Glede na 111. člen ZDR-1, ki ureja izredno odpoved delavca iz razlogov na strani delodajalca, zadostuje, da je podan eden od razlogov na strani delodajalca (v obravnavanem primeru razlog po 3. alineji 1. odstavka tega člena). Razlogi za izredno odpoved niso opredeljeni tako, da bi se zahtevala tudi odgovornost (krivda) delodajalca za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do delavca. Kadar so ti odpovedni razlogi podani in je delavec spoštoval tudi postopek v zvezi s podajo izredne odpovedi (opredeljen v 2. odstavku 111. člena ZDR-1), je izredna odpoved zakonita in predstavlja podlago za uveljavitev pravice do odpravnine in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kot to določa 3. odstavek istega člena ZDR-1.
Po določbi 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, terjatev tožeče stranke (odškodnina v višini plačila za izgubljeni odpovedni rok) pa je nastala istega dne, kot je bil začet postopek prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obrazložilo, da s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi dospe v plačilo terjatev iz naslova odškodnine zaradi izgubljenega odpovednega roka in zato ne gre za terjatev, ki bi nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela
Tožnik od določenega dne dalje ni več prihajal na delo in svojega izostanka več kot pet delovnih dni ni opravičil. Odsotnost delavca z dela, če za to nima opravičenega razloga, pomeni kršitev temeljne obveznosti delavca in sicer opravljanje dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1). Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
brezposelnost – izbris iz evidence – vabilo na zaposlitveni razgovor
Tožnik se kljub vabilu zavoda ni udeležil zaposlitvenega razgovora. To je bil dolžan storiti skladno z zaposlitvenim načrtom, zato se je tožena stranka utemeljeno odločila, da se tožnik preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.