Tožena stranka je tožniku (policistu) v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, očitala, da je premične stvari, za katere je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, kupil in nato razpečal tako, da je poškodovana vozila, ki jih je popravil na način, da je vanje namestil dele iz odtujenih vozil, registriral in nato prodajal dobrovernim kupcem. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni namenoma storil hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja niti ni storil kršitev, ki bi imele znake kaznivega dejanja, je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožena stranka tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti očita, da v določenem obdobju, kljub večkratnim opozorilom, iz neupravičenih razlogov ni izpolnila načrtovane mesečne obveznosti in ni zagotovila kvalitete prodajnih razgovorov. Razlog za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela ni bil v tožničini nesposobnosti za delo, ampak v njenih zdravstvenih težavah z glasom, kar je odločilno vplivalo na opravljanje njenega dela (torej tudi z vidika pravočasnosti, strokovnosti in kvalitete), saj je bila zaposlena na delovnem mestu skrbnice odnosov s strankami v telefonski prodaji. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zamuda z izplačilom plače – odškodnina namesto odpovednega roka
Tožnik je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker mu je tožena stranka vsaj dva meseca izplačevala bistveno zmanjšano plačo, mu dvakrat zaporedoma oz. v obdobju šestih mesecev ni izplačala plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku in zato, ker mu ni zagotavljala enake obravnave in varstva osebnosti oziroma dostojanstva. Nakazila plač so bila izvedena v skladu z določilom v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je v 16. členu pogodbe o zaposlitvi določeno, da se plača izplačuje najkasneje do 22. dne v mesecu za pretekli mesec. Ker se mora po 134. členu ZDR-1 plača izplačati najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, je navedeni pogodbeno dogovorjeni rok nezakonit. Posledično so bila izplačila, ki so sicer upoštevala ta pogodbeni rok, prepozna. Podatki plačilnih list, na katere se sklicuje pritožba, tako dokazujejo nedopustne zamude z izplačili plač oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
vročanje - obvestilo - vročitev s fikcijo - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - register upravnikov
Višje sodišče dopušča možnost, da se tudi pri vročanju sodnih pisanj pojavijo nepravilnosti. Vendar domneve o resničnosti vsebine javne listine ni mogoče izpodbijati le z golimi dejanskimi navedbami. V dokaz svojih trditev o nepravilnostih pri vročanju tožena stranka ni predlagala nobenega dokaza.
Datum vpisa v register upravnikov (in tudi datum izbrisa iz tega registra), na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika
ZKP daje tako obtožencu kot postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti pravico, da zahtevata razrešitev zagovornika. Pri tem so upravičeni razlogi lahko pravne narave ali pa dejanske narave, med katerimi so poleg bolezni, preobremenjenosti z drugimi zadevami, tudi nesoglasja oziroma konflikti med obtožencem in zagovornikom. Razrešitev zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, je zahteval le obtoženec sam, sedaj v pritožbi pa tudi zagovornik poudarja, da je njuno sodelovanje onemogočeno zaradi povsem porušenega medsebojnega zaupanja. Kadar zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev, je težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obtoženčevi obrambi.
zavrženje tožbe – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravic, pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Rok 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravic, se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo z zaključkom opravljanja dela delavca.
Tožena stranka je tožnici šele dne 10. 7. 2015 vročila odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju (za katero tožnica trdi, da gre za pogodbo o zaposlitvi), zato je v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1, začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe od 11. 7. 2015 dalje ter je tožba pravočasna.
obveznost plačila - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust le ob prenehanju delovnega razmerja, če dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti in tudi ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega dopusta ni mogel izrabiti še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, delavec izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Ker tožnica ni dokazala, da bi ustno ali pisno zahtevala izrabo dopusta, posledično ni moglo priti do situacije, da bi ji bila izraba prepovedana ali onemogočena. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za priznanje nadomestila za neizrabljen letni dopust pravilno zavrnilo.
invalidnost – nadomestilo – časovna razbremenitev – invalid III. kategorije
Skladna izvedenska mnenja je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti od določenega dne dalje in za priznanje pravice do premestitve na drugo delo z omejitvami ter tudi za zavrnitev tožbenega zahtevka na priznanje pravice do dela s skrajšanim delovnim časom. Pri tožniku ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da dela z omejitvami ne bi bil več zmožen opravljati v polnem delovnem času. S polnim delovnim časom je še zmožen opravljati drugo delo z omejitvami.
ZDR-1 člen 109, 111, 111/1, 111/1-3, 111/2, 111/3. ZFPPIPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – prisilna poravnava – odškodnina za čas odpovednega roka
Glede na 111. člen ZDR-1, ki ureja izredno odpoved delavca iz razlogov na strani delodajalca, zadostuje, da je podan eden od razlogov na strani delodajalca (v obravnavanem primeru razlog po 3. alineji 1. odstavka tega člena). Razlogi za izredno odpoved niso opredeljeni tako, da bi se zahtevala tudi odgovornost (krivda) delodajalca za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do delavca. Kadar so ti odpovedni razlogi podani in je delavec spoštoval tudi postopek v zvezi s podajo izredne odpovedi (opredeljen v 2. odstavku 111. člena ZDR-1), je izredna odpoved zakonita in predstavlja podlago za uveljavitev pravice do odpravnine in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kot to določa 3. odstavek istega člena ZDR-1.
Po določbi 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, terjatev tožeče stranke (odškodnina v višini plačila za izgubljeni odpovedni rok) pa je nastala istega dne, kot je bil začet postopek prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obrazložilo, da s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi dospe v plačilo terjatev iz naslova odškodnine zaradi izgubljenega odpovednega roka in zato ne gre za terjatev, ki bi nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave.
Odločitev, ali bo predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo počakalo na zaključek postopka, v katerem se to vprašanje meritorno rešuje, je v dispoziciji sodišča, kar pa ne pomeni, da svoje odločitve ni dolžno utemeljiti. Sodišče se mora pri odločanju o tem, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo postopek prekinilo, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela
Tožnik od določenega dne dalje ni več prihajal na delo in svojega izostanka več kot pet delovnih dni ni opravičil. Odsotnost delavca z dela, če za to nima opravičenega razloga, pomeni kršitev temeljne obveznosti delavca in sicer opravljanje dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1). Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
neposredno plačilo podizvajalca od naročnika javnega naročila - nenominirani podizvajalec - pogoji za neposredno plačilo - obstoj terjatve izvajalca do naročnika - koneksnost terjatev
Za koneksnost terjatev gre, ko se obstoječa in zapadla terjatev podizvajalca do izvajalca in obstoječa in dospela terjatev izvajalca do naročnika nanašata na ista dela. V konkretnem primeru mora podizvajalec dokazati, da mu izvajalec dolguje plačilo za dela v zvezi s slikopleskarskimi in fasaderskimi deli, ter da naročnik dolguje izvajalcu plačilo za prav ta dela (torej da naročnik teh del še ni plačal izvajalcu). Podizvajalec namreč ni upravičen do poplačila iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu za katerokoli delo, na primer delo, ki ga je opravil izvajalec sam, brez podizvajalcev ali delo, ki ga je opravil kak drug podizvajalec in podobno.
V primeru, ko sodno varstvo pred delovnim sodiščem v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ni bilo uveljavljano, razloge za prenehanje delovnega razmerja presoja socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Tožnik je zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbijal v delovnem sporu, vendar je bila tožba zavržena, zato do pravnomočne odločitve v zvezi z zakonitostjo oziroma nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prišlo. V socialnem sporu v zvezi s priznanjem pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ni mogoče izpodbijati zakonitosti izredne odpovedi v smislu reintegracijskega in reparacijskega zahtevka do delodajalca. Ob presoji, ali so podani razlogi za priznanje pravice do denarnega nadomestila, oziroma, ali je podan odklonitveni razlog za priznanje te pravice, pa je mogoče, ob ustrezni trditveni podlagi, tudi ugotavljanje razlogov za prenehanje delovnega razmerja oziroma tega, ali je prenehalo po volji ali krivdi zavarovanca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0016212
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 8. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 165. ZPP člen 311..
plačilo odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odreditev nedopustnega dela - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik, ki je bil pri tožencu zaposlen kot voznik tovornega vozila, od toženca v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki mu je nastala zaradi kazenskega postopka in pripora v Nemčiji. Nemška carina je namreč določenega dne pri ugotavljanju porekla goriva ugotovila, da tožnik ni prevažal dizelskega goriva, temveč tekočino rust cleaner, pri čemer je šlo za večmilijonsko utajo davkov. Zoper več oseb, tudi tožnika, je bila zato vložena obtožnica. Tožnik je bil spoznan za krivega 30 dejanj pomoči pri davčni utaji in obsojen na pogojno zaporno kazen 12 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Tekom kazenskega postopka pa je bil priprt 5 mesecev in 13 dni. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožniku naložil opravljanje nedopustnega dela. Tožniku je v okviru zaposlitve odredil delo prevoza tovora, v zvezi s katerim niso bili spoštovani davčni predpisi. Toženec se je zavedal, da tožniku odreja nedopustno delo (da opravlja prevoze tekočine, ki ni dizelsko gorivo in da gre za utajo davkov) in prav zaradi opravljanja tega nedopustnega dela je bil zoper tožnika sprožen kazenski postopek, ki je tožniku povzročil materialno škodo, v okviru kazenskega postopka pa je bil tožnik več mesecev tudi priprt, zaradi česar je trpel duševne bolečine. Zato je podana vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem toženca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do povračila premoženjske škode, ki jo je utrpel zaradi kazenskega postopka in premoženjske škode, ki je tožniku nastala zaradi delnega plačila računa okrožnega državnega tožilstva v Nemčiji. Utemeljeno pa tožnik vtožuje tudi povračilo nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi pretrpljenega strahu, zaradi okrnitve svobode ter zaradi okrnitve osebnostne pravice.
Po določbi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V predmetnem postopku je šlo za spor o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Tožniku ni mogoče očitati, da je zlorabil svoje procesne pravice. Ker ni podan razlog iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1, zaradi katerega bi moral tožnik toženi stranki povrniti njene stroške postopka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - ogled
Zagovornica ni podala dokaznega predloga za neposreden ogled zasežene majice na glavni obravnavi. Tega ni storila ne na predobravnavnem naroku, pa tudi na glavni obravnavi ne. Glede na to, da je odločitev o tem, ali si bo, v kolikor dokaznega predloga v tej smeri ni bilo podanega, zaseženi predmet ogledalo ali ga morebiti tudi pokazalo pričam in izvedencem, diskreacijska pravica sodišča, to ne more predstavljati kršitve take teže, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.
invalidnost – poslabšanje zdravstvenega stanja – invalid III. kategorije – invalidnost I. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Ne gre niti za popolno izgubo delovne zmožnosti niti za poklicno invalidnost. Tožnik je še vedno v okviru III. kategorije invalidnosti, ob določenih razbremenitvah, zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Tožeča stranka je dolžnost prijaviti svojo terjatev po presoji sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru izpolnila. Pri tem je iz njene prijave terjatve celo razbrati, da terjatev uveljavlja pogojno, sicer z navedbo razveznega pogoja, s čemer je po presoji sodišča druge stopnje v celoti zadostila zakonskim pogojem iz 296. člena ZFPPIPP, zaradi česar, tudi če bi šteli, da bi zaradi učinkov razveze pogodbe terjatev pridobila šele 24. 9. 2013, tožeča stranka ne bi bila dolžna ponovno prijaviti svoje terjatve. To še posebej ne ob dejstvu, da je v času, ko je prišlo do razveze pogodbe, že tekel obravnavani postopek, v katerem tožeča stranka nasproti toženi stranki uveljavlja zahtevek, da obstoji njena terjatev, ki jo je v stečajni postopek pravočasno prijavila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086164
KZ-1 člen 186, 186/5. ZKP člen 148, 148/9, 220.
odvzem predmetov v fazi po obtožbi
Zmotno je stališče pritožnika, da policisti v fazi postopka, ko je obtožnica že pravnomočna, ne bi smeli zaseči jadrnice na podlagi 220. člena ZKP. V konkretnem primeru je policija jadrnico zasegla že po pravnomočnosti obtožnice, saj jo je formalni lastnik šele takrat s kontejnerskim prevozom pripeljal v Marino. Policija je v zvezi s tem zasegom izdala poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe na podlagi devetega odstavka 148. člena ZKP. Kadar policija že po vložitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivih dejanj, mora zbrati vsa potrebna obvestila in o tem poslati državnemu tožilstvu poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe. Policija je torej postopala povsem pravilno in skladno z določbami devetega odstavka 148. člena ZKP, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da policija jadrnice v tej fazi postopka ne bi smela zaseči.
Predmeti, ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku ali ki se morajo vzeti, se res praviloma zasegajo v predhodnem kazenskem postopku, lahko pa tudi kasneje. Gre za posebno preiskovalno dejanje, po katerem se predmeti začasno vzamejo, dokončno pa se o njih odloči v sodbi. V kazenskem zakonu je v posebnem delu navedenih več kaznivih dejanj, pri katerih je odvzem predmetov obvezen. To velja tudi za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, saj je v petem odstavku 186. člena KZ-1B med drugim navedeno, da se odvzamejo tudi prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog, če imajo za to posebej prirejen prostor ali če je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen. V konkretnem primeru je podan utemeljen sum, da je bila zasežena jadrnica uporabljena za prevoz kokaina, kar je opisano v točki VII. obtožnice. Prevozno sredstvo se torej sme vzeti ne le, če ima posebej prirejen prostor za prevoz prepovedane droge, temveč tudi v primeru, če je lastnik vedel ali bi glede na vse okoliščine zadeve, mogel vedeti, da bo vozilo uporabljeno za tak namen. Na ta način se zagotavlja sorazmernost pri posegu v lastninsko pravico druge osebe na prevoznem sredstvu, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno.
ZPIZ-1 člen 4, 94, 94/3, 94/3-3, 102, 103. ZDR-1 člen 13, 89, 89/1, 89/1-3, 116, 116/1. OZ člen 18, 18/1.
nadomestilo za invalidnost – invalid III. kategorije – prenehanje pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – poslovni razlog
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu z omejitvami, v polnem delovnem času. Tožnik se je zaposlil pri delodajalcu, pri katerem mu je nato delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pri višini odmere je toženec tožniku nadomestilo za invalidnost odmeril v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti (po 3. alineji prvega odstavka v zvezi s 3. alinejo tretjega odstavka 94. člena ZPIZ-1). Štel je, da je tožniku delovno razmerje prenehalo po lastni volji ali krivdi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje ali krivde delavca oziroma zavarovanca, zato je tožnik upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.