CSD bi moral tožnika, ki ima pooblaščenca (s tem dejstvom je bil CSD seznanjen, saj mu je bila vročena tožba), vabiti na svetovalni razgovor po njegovi pooblaščenki, ne pa da je vabilo poslal tožniku na njegov naslov. Če ima stranka pooblaščenca, se namreč šteje, da je dokument (vabilo) vročen stranki, kadar je vročen njenemu pooblaščencu (četrti odstavek 88. člena ZUP).
tožba na nedopustnost izvršbe, vložena s strani tretjega – pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je stališče sodišča prve stopnje, da prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ, velja zgolj za dolžnika, zmotno. Zmotno je zato, ker ZIZ v šestem odstavku 65. člena določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen tega zakona. 286. člen ZPP zato v pravdi za nedopustnost izvršbe, ki jo sproži tretji, ni uporabljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060371
OZ člen 82, 82/2, 83, 86, 86/2, 311. SPZ člen 185, 185/2.
kreditna pogodba – nejasna pogodbena določila – razlaga spornih pogodbenih določil – razlaga v korist nasprotne stranke, ki ni sestavila pogodbe – zastavna pravica na terjatvi – pogoji za pobotanje terjatve z zastavljeno terjatvijo
Izraz poplačala, kot utemeljeno opozarjata toženca, res kaže na to, da po sklenitvi nove pogodbe dolga iz starih kreditnih pogodb ne bo več. Razjasnitve nejasnega pogodbenega določila po kriterijih drugega odstavka 86. člena OZ trditve in dokazi pravdnih strank po prepričanju višjega sodišča ne omogočajo. Citirano pogodbeno besedilo torej tudi po poskusu razlage ni jasno. Ker tožeča stranka ni nasprotovala trditvam tožencev, da je ona tista, ki je pripravila (nejasno) besedilo sporne kreditne pogodbe, pritožnika pravilno opozarjata, da je treba takšno določilo razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ), v tem primeru tožencev.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129/2, 131, 132. ZPP člen 413.
preživnina – sprememba pravnomočno določene preživninske obveznosti – bistveno spremenjene okoliščine – zvišanje preživnine – znižanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe otroka – otroški dodatek – stroški postopka
Toženec ima preživninsko obveznost do štirih otrok, medtem ko ima zakonita zastopnica preživninsko obveznost le do treh otrok, ob tem, da ima tudi višji osebni dohodek od toženčevega, ter ob upoštevanju, da je celotno breme varstva in vzgoje mladoletnega tožnika na zakoniti zastopnici, je sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo preživninsko breme med oba zavezanca na polovico.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080105
ZM člen 7, 33, 78, 78/1, 79, 107, 109. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
menica – veljavnost menice – nedopustnost ugovorov iz temeljnega razmerja – zastaranje – tek zastaranja – dospelost menice – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo – menična tožba – menica kot verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvršilni stroški – dovolitev spremembe tožbe
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na vprašanje dospelosti menične terjatve. Le ta je bila razvidna iz same listine, in sicer gre za menico na vpogled, pri kateri čas dospelosti s predložitvijo določi upnik (33. člen ZM). Ker pa sta toženca kot izdajatelja menice določila, da se slednja v plačilo lahko predloži do 1. 1. 2011, je menična terjatev dospela z navedenim dnem.
nasprotna izvršba - osebni stečaj dolžnika in prekinitev izvršilnega postopka kot razlog za nasprotno izvršbo
Postopek nasprotne izvršbe teče v dveh fazah, saj sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v 15. dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa na dolžnikov predlog dovoli s sklepom nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).
- Ugovorne navedbe upnice - dolžnice po nasprotni izvršbi zoper sklep o nasprotni izvršbi (da je dolžnik zlorabil institut osebnega stečaja in v nasprotju z moralnimi človeškimi načeli od upnice zahteva vrnitev zneska 763,05 EUR, medtem ko ima sama zoper njega terjatev v višini 30.000,00 EUR, da je sodišče ni pravočasno obvestilo o osebnem stečaju dolžnika ter prekinilo izvršilni postopek) se nanašajo na postopek iz katerega v obravnavani zadevi po nasprotni izvršbi izvira izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, zato jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.
izvršba na denarno terjatev – rubež in prenos terjatve – opredelitev terjatve – individualizacija terjatve – določljivost terjatve
S sklepom o rubežu, kakor tudi s sklepom o prenosu terjatve, ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika. S sklepom o prenosu upnik pridobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska. Sklep o prenosu terjatve v izterjavo tako v nobenem primeru ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnikovega dolžnika. V sklepu o rubežu mora biti terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je terjatev določljiva. Tako ni treba, da bi moral upnik že v predlogu denarno terjatev, ki naj bi bila predmet rubeža in kasneje prenosa, vedno natančno opredeliti, kot se sicer to zahteva za opredelitev terjatve, ki jo upnik izterjuje od dolžnika. Če namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do njegovega dolžnika zadošča, da je terjatev opredeljena na način, da je vsaj določljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0084637
KZ člen 242, 252. OZ člen 186, 188. ZPP člen 14.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika – razmejitev odgovornosti solidarnih dolžnikov – pranje denarja
Pravdno sodišče je vezano na tista dejstva, ki so tvorila podlago za presojo kazenskemu sodišču o obstoju kaznivega dejanja in obsojenčevi kazenski odgovornosti. Brez predhodnega (t. i. predikatnega) kaznivega dejanja, opisanega v izreku kazenske sodbe (kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem), ne bi bilo kaznivega dejanja pranja denarja iz prvega odstavka 252. člena KZ. Toženec je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranje denarja po petem in prvem odstavku 252. člena KZ, zato je pravdno sodišče vezano na obsodilno sodbo.
Preživljanec sklene pogodbo zato, da si za primer bolezni in starostne onemoglosti zagotovi potrebno pomoč, oskrbo in bližino določene osebe, preživljalec pa zato, da pridobi določeno premoženjsko korist. Glede na to, da ocena koristi in obveznosti ob sklenitvi sporne pogodbe v obravnavanem primeru ni bila določljiva (pokojni je bil v času sklepanja pogodbe v dobri psihofizični kondiciji), stališča pritožbe, da sta pogodbenika z njeno sklenitvijo hotela tožnico izločiti iz dedovanja, ni mogoče podpreti, že z vidika pravice zapustnika, da za čas svojega življenja lahko prosto razpolaga s svojim premoženjem in je tudi svoboden pri izbiri pogodbenega partnerja.
ENERGETIKA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085894
EZ-D člen 52. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 5.
plačilo terjatve – pravna podlaga – verzija – kvalificiran proizvajalec električne energije – pravica do prejemanja podpor – podpora za električno energijo – obveznost sistemskih operaterjev – obveznost odkupa električne energije – pogodba o odkupu električne energije od kvalificiranega proizvajalca – sklenitev pogodbe
Ker 52. člen EZ-D izrecno določa, da plačilo podpore preide na toženko samo za odkupljeno električno energijo, se obveznost toženke ne nanaša tudi na električno energijo, ki je bila v omrežje zgolj oddana, preden je bila sklenjena pogodba med upravljavcem omrežja in toženko kot kvalificirano proizvajalko električne energije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072590
ZVKSES člen 4, 4/5, 8, 8/1, 8/6, 23, 24, 24/1, 25, 29. OZ člen 663, 663/1, 663/2.
napake v solidnosti zgradbe – neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih voda – normalna funkcija objekta – tesnjenje stavbe – vrsta napake – odprava skritih napak in drugi jamčevalni zahtevki – jamčevalni roki – obvestitev o napakah – rok za vložitev tožbe – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – nepotrošniška prodajna pogodba – splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe – informativni dokaz
Neustrezna izvedba odvodnjavanja meteornih/atmosferskih voda iz zunanjih atrijskih površin objekta v meteorno cevno inštalacijo sodi med napake v solidnosti gradnje. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta (ki ogrožajo njegovo stabilnost) namreč med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta (na primer napake na strehi oziroma fasadnih elementih, katerih posledica je zatekanje meteorne vode v objekt). To dejstvo je bilo potrebno ugotoviti najprej. Od vrste napake sta namreč odvisna odgovora na vprašanji, ali je tožeča stranka napako pravočasno grajala in kakšen je jamčevalni rok.
Ker mora v skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZVKSES prodajalec, kadar prodaja posamezne dele stavbe z več posameznimi deli, pred začetkom prodaje določiti splošne pogoje prodaje posameznih delov stavbe, ti pa so sestavni del vsake prodajne pogodbe, katere predmet je posamezen del stavbe, Splošni pogoji prodaje SPO K. tudi po ZVKSES veljajo za vse tožeče stranke v tem postopku. Ti pogoji v zadnjem odstavku točke A Uvodnih določb tudi določajo, da ima kupec poleg pravic, določenih s temi splošnimi pogoji, tudi pravice, določene po ZVKSES in da nobena določba teh splošnih pogojev ne izključuje pravic kupca, ki jih določa citirani zakon.
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
Zahtevek iz naslova nadomestila plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pravni naravi predstavlja odškodninski zahtevek oziroma gre za specifično odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno z nezakonitim ravnanjem – kršitvijo delavčevih pravic iz delovnega razmerja. V skladu z načelom popolne odškodnine mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti nič manj, kot če bi delal.
Prisojeno nadomestilo plače je v konkretnem primeru razumeti tako, da zajema tudi nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatek iz naslova količine dela in dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti, saj dolžnik ne trdi, da upnik tega nadomestila in dodatkov ni prejemal oziroma da do njih ne bi bil upravičen, tudi če do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo.
vrednost zahtevka za odmero takse – spori o stvarni služnosti – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja – sprememba vrednosti predmeta med postopkom – razširitev tožbenega zahtevka
Vrednost zahtevka, kot ga za plačilo sodne takse glede sporov o stvarni služnosti izrecno ureja 29. člen ZST-1, se nanaša tudi na zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi vznemirjanja pri izvrševanju stvarne služnosti.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – kondikcija – plačilo terjatve na podlagi sodbe – razveljavitev pravnomočne sodbe – vračilo plačanih pravdnih stroškov – res iudicata – ugovor pravnomočno razsojene stvari – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Ker je bila v revizijskem postopku razveljavljena odločitev o pravdnih stroških, ki jih je tožeča stranka plačala toženki po navedeni sodbi sodišča prve stopnje (ob tem, da je tožeča stranka v ponovljenem postopku uspela s svojim tožbenim zahtevkom, toženka pa ji je bila dolžna povrniti pravdne stroške), je odpadla podlaga za plačilo pravdnih stroškov toženki, ki je bilo izvedeno 21. 4. 2008. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženkin ugovor pravnomočno razsojene stvari neutemeljen, kar je tudi ustrezno obrazložilo, zato je pritožbeni očitek o neupoštevanju tega ugovora neutemeljen. Znesek, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne predstavlja pravdnih stroškov tožeče stranke, pri čemer gre za vrnitev plačanega zneska, za katerega je pozneje odpadla podlaga.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – nepravo priposestvovanje stvarne služnosti – občasno izvrševanje služnosti – tek priposestvovalne dobe – začetek teka priposestvovalne dobe
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bila pogostost uporabe poti premajhna, da bi vodila k pridobitvi služnosti. Tudi iz stališč sodne prakse, na katera se sklicujeta pritožnika, so za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja potrebna ponavljajoča se dejanja lastnika gospodujočega zemljišča, ki jih mora izvrševati z običajno in namenu primerno pogostostjo. Četudi je bila uporaba poti redka, je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je vodila k priposestvovanju služnosti.
spor o pristojnosti – zbornica – spor o plačevanju članarine – ni gospodarski spor
Ker tožeča stranka, ki je zbornica, ni nobena od oseb, omenjenih v 481. členu ZPP, subjektivni kriterij za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih ni izpolnjen. Ker gre v obravnavanem primeru za spor o obveznosti plačila članarine, po vsebini tudi ne gre za nobenega od sporov iz 482. ali 483. člena ZPP, torej tudi objektivni kriterij za uporabo pravil o postopku o gospodarskih sporih ni izpolnjen.
SZ-1 člen 92, 92-1, 92-2, 93, 94, 94-5. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 6. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 6, 6/4.
Od dejstva, ali sta bili druga in tretja toženka kot solastnici stanovanja seznanjeni s poročilom z dne 26. 2. 2009, je odvisno, ali jima je mogoče očitati neskrbnost oziroma opustitev dolžnih ravnanj.
OZ člen 190, 193, 288, 376, 1060. ZOR člen 210, 214, 313.
izvršilni postopek – pravilo ne ultra alterum tantum – tek zakonskih zamudnih obresti – odločba Ustavnega sodišča
Tožnica nima pravice do vračila zamudnih obresti, plačanih pred 18. 3. 2006, saj so do tedaj opravljena plačila imela pravno podlago (1060. člen OZ, ki odkazuje na uporabo ZOR, pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-300/04, ki je glede omejitve teka zamudnih obresti na višino glavnice izenačila razmerje, nastalo v času veljavnosti ZOR, z razmerjem, ki je nastalo po uveljavitvi OZ), lahko pa bi imela pravico do vračila kasneje plačanih zamudnih obresti, če so te kljub izdanemu sklepu o izvršbi in izpeljanemu izvršilnemu postopku prenehale teči zaradi uveljavitve pravila ne ultra alterum tantum.
odškodninska odgovornost šole – padec z igrala – padec s plezalne stene – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – krivdna odškodninska odgovornost
Po prepričanju pritožbenega sodišča konkretno igralo ob normalni uporabi ne predstavlja nevarnosti za poškodbe otrok. Dokazni postopek ni potrdil tožničinih trditev o predhodnih padcih z igrala.