izvršba na nepremičnine – nadaljevanje postopka s hipotekarnim dolžnikom – učinkovanje hipoteke zoper kasnejše pridobitelje nepremičnine – ugovor zastavnega dolžnika – lastninska pravica v pričakovanju
Pritožnika sta postala lastnika že obremenjene nepremičnine, in sicer s hipoteko, ki jo je upnik pridobil v konkretnem izvršilnem postopku. S tem sta postala hipotekarna oziroma realna dolžnika, od katerih upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnin zaradi poplačila dolga. Sklepa o vstopu novih dolžnikov sta sicer res deklaratorne narave, saj sta položaj hipotekarnih dolžnikov pridobila že na podlagi samega zakona, ko sta postala solastnika že obremenjene nepremičnine. Novi realni dolžnik pa mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v kakršnem je, ko vstopi vanjo. To pomeni, da lahko uveljavlja tiste ugovore, ki zadevajo samo hipoteko, kakor tudi tiste ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev, ki bi jih v tej fazi postopka lahko uveljavljal tudi osebni dolžnik.
Dolžnika sta imela možnost uveljaviti lastninsko pravico v pričakovanju, vendar tega zaradi neplačila sodne takse nista storila. Zgolj to, da tega nista storila, jima v tem postopku ne more dati položaja tretjih, poleg tega pa izvršilno sodišče ugovora tretjega ne obravnava vsebinsko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060299
OZ člen 179, 179/1, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 216.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – začasna skaženost – starost oškodovanke – tuja nega in pomoč – pomoč bližnjih – višina urne postavke – zamuda zavarovalnice – nastop zamude – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Slediti ni moč niti pritožbenemu razlogovanju glede tožničini starosti in odškodnine, ki ji je bila prisojena iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Zaradi starosti ni namreč človeška občutljivost za lasten izgled (podobo) nič manjša, niti ni upravičenih (objektivnih) razlogov, da bi se ta zaradi oškodovančeve (višje) starosti presojala (v bistvenem) drugače.
Toženka pravilno poudarja, da je potrebno vprašanje nastopa zamude z izpolnitvijo obveznosti (ker zakonsko podlago njene obveznosti iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti urejajo ravno določbe v nadaljevanju omenjenega zakona) presojati ob upoštevanju določbe 20.a člena ZOZP. V skladu z omenjeno (specialno) določbo pa je njena zamuda s plačilom celotne uveljavljane odškodnine (in sicer tako za nepremoženjsko kot premoženjsko škodo) nastala po poteku treh mesecev od dneva, ko je tožnica (pred pravdo) pri njej vložila svoj odškodninski zahtevek.
Zahtevek iz naslova nadomestila plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pravni naravi predstavlja odškodninski zahtevek oziroma gre za specifično odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno z nezakonitim ravnanjem – kršitvijo delavčevih pravic iz delovnega razmerja. V skladu z načelom popolne odškodnine mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti nič manj, kot če bi delal.
Prisojeno nadomestilo plače je v konkretnem primeru razumeti tako, da zajema tudi nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, dodatek iz naslova količine dela in dodatek iz naslova gospodarnosti in skupinske delovne uspešnosti, saj dolžnik ne trdi, da upnik tega nadomestila in dodatkov ni prejemal oziroma da do njih ne bi bil upravičen, tudi če do odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo.
vrednost zahtevka za odmero takse – spori o stvarni služnosti – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja – sprememba vrednosti predmeta med postopkom – razširitev tožbenega zahtevka
Vrednost zahtevka, kot ga za plačilo sodne takse glede sporov o stvarni služnosti izrecno ureja 29. člen ZST-1, se nanaša tudi na zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi vznemirjanja pri izvrševanju stvarne služnosti.
obseg zapuščine – darilo zapustnika – določitev, da se darilo ne všteva v dedni delež – prikrajšanje nujnega deleža – ugotavljanje vrednosti spornega predmeta v sklepu o stvarni pristojnosti sodišča – samostojna pritožba – napačen pravni pouk
Ko sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja stvarne pristojnosti po 19. členu ZPP samo ugotovi vrednost spornega predmeta in spremeni tožničino oznako, je odločitev o vrednosti predhodno vprašanje in tedaj je sklep o stvarni pristojnosti končna odločba. To pomeni, da bi moral biti pravni pouk, da je zoper (cel) sklep dovoljena pritožba ali bi se morali tožnici pojasniti, da če se ne pritoži proti celotnemu sklepu (tudi proti sklepu o stvarni pristojnosti), ne bo mogla sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta izpodbijati s pritožbo proti sodbi. Taka je ustaljena sodna praksa.
Sodišče je pravilno presojalo besedilo potrdila in sicer, da je mati ponovila, da je bila sklenjena darilna pogodba. Ponovno je bila izražena želja, da se to darilo ne všteva v dedni delež tožnice. Vendar s tem mati ni preklicala darilne pogodbe oziroma ni prišlo do spremembe darilne pogodbe v kupno pogodbo, kot to želi tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je tudi obdelalo izjavo v skladu z določbo 323. člena OZ in ugotovilo, da je ni mogoče šteti za novacijo prvotne pogodbe.
tožba na nedopustnost izvršbe, vložena s strani tretjega – pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je stališče sodišča prve stopnje, da prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ, velja zgolj za dolžnika, zmotno. Zmotno je zato, ker ZIZ v šestem odstavku 65. člena določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen tega zakona. 286. člen ZPP zato v pravdi za nedopustnost izvršbe, ki jo sproži tretji, ni uporabljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060371
OZ člen 82, 82/2, 83, 86, 86/2, 311. SPZ člen 185, 185/2.
kreditna pogodba – nejasna pogodbena določila – razlaga spornih pogodbenih določil – razlaga v korist nasprotne stranke, ki ni sestavila pogodbe – zastavna pravica na terjatvi – pogoji za pobotanje terjatve z zastavljeno terjatvijo
Izraz poplačala, kot utemeljeno opozarjata toženca, res kaže na to, da po sklenitvi nove pogodbe dolga iz starih kreditnih pogodb ne bo več. Razjasnitve nejasnega pogodbenega določila po kriterijih drugega odstavka 86. člena OZ trditve in dokazi pravdnih strank po prepričanju višjega sodišča ne omogočajo. Citirano pogodbeno besedilo torej tudi po poskusu razlage ni jasno. Ker tožeča stranka ni nasprotovala trditvam tožencev, da je ona tista, ki je pripravila (nejasno) besedilo sporne kreditne pogodbe, pritožnika pravilno opozarjata, da je treba takšno določilo razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ), v tem primeru tožencev.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – plačilni nalog za plačilo sodne takse– vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – osebna vročitev – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – sklep višjega sodišča – nepravilna vročitev – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZIZ o osebni vročitvi.
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
Ne gre za spremembo tožbe, če med pravdnima strankama ni sporno, kje se je zgodila zatrjevano motitveno dejanje in za kateri del zemljišča gre. To izhaja tudi iz fotografij in med strankama ni sporno. Poprava številke parcele v takem primeru ne pomeni spremembe tožbe, ampak le popravek tožbe.
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 239, 239/1. SZ člen 111, 116, 116/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina – priposestvovanje – dobra vera – dobra vera pravnih prednikov – zakonita posest
Okoliščine, da je sporno stanovanje bilo do uveljavitve SZ v družbeni lastnini, in način, kako se je stanovanje olastninilo z uveljavitvijo SZ, je treba presojati v okviru ugotavljanja tožničine dobre vere. Toženka ni ponudila okoliščin, ki bi pri tožnici morale poroditi dvom o tem, da sta pravna prednika po zakonu pridobila lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ in je lastnica na podlagi 111. člena SZ postala občina.
nasprotna izvršba - osebni stečaj dolžnika in prekinitev izvršilnega postopka kot razlog za nasprotno izvršbo
Postopek nasprotne izvršbe teče v dveh fazah, saj sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v 15. dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa na dolžnikov predlog dovoli s sklepom nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).
- Ugovorne navedbe upnice - dolžnice po nasprotni izvršbi zoper sklep o nasprotni izvršbi (da je dolžnik zlorabil institut osebnega stečaja in v nasprotju z moralnimi človeškimi načeli od upnice zahteva vrnitev zneska 763,05 EUR, medtem ko ima sama zoper njega terjatev v višini 30.000,00 EUR, da je sodišče ni pravočasno obvestilo o osebnem stečaju dolžnika ter prekinilo izvršilni postopek) se nanašajo na postopek iz katerega v obravnavani zadevi po nasprotni izvršbi izvira izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, zato jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.
OZ člen 190, 193, 288, 376, 1060. ZOR člen 210, 214, 313.
izvršilni postopek – pravilo ne ultra alterum tantum – tek zakonskih zamudnih obresti – odločba Ustavnega sodišča
Tožnica nima pravice do vračila zamudnih obresti, plačanih pred 18. 3. 2006, saj so do tedaj opravljena plačila imela pravno podlago (1060. člen OZ, ki odkazuje na uporabo ZOR, pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-300/04, ki je glede omejitve teka zamudnih obresti na višino glavnice izenačila razmerje, nastalo v času veljavnosti ZOR, z razmerjem, ki je nastalo po uveljavitvi OZ), lahko pa bi imela pravico do vračila kasneje plačanih zamudnih obresti, če so te kljub izdanemu sklepu o izvršbi in izpeljanemu izvršilnemu postopku prenehale teči zaradi uveljavitve pravila ne ultra alterum tantum.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – nepravo priposestvovanje stvarne služnosti – občasno izvrševanje služnosti – tek priposestvovalne dobe – začetek teka priposestvovalne dobe
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bila pogostost uporabe poti premajhna, da bi vodila k pridobitvi služnosti. Tudi iz stališč sodne prakse, na katera se sklicujeta pritožnika, so za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja potrebna ponavljajoča se dejanja lastnika gospodujočega zemljišča, ki jih mora izvrševati z običajno in namenu primerno pogostostjo. Četudi je bila uporaba poti redka, je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je vodila k priposestvovanju služnosti.
spor o pristojnosti – zbornica – spor o plačevanju članarine – ni gospodarski spor
Ker tožeča stranka, ki je zbornica, ni nobena od oseb, omenjenih v 481. členu ZPP, subjektivni kriterij za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih ni izpolnjen. Ker gre v obravnavanem primeru za spor o obveznosti plačila članarine, po vsebini tudi ne gre za nobenega od sporov iz 482. ali 483. člena ZPP, torej tudi objektivni kriterij za uporabo pravil o postopku o gospodarskih sporih ni izpolnjen.
SZ-1 člen 92, 92-1, 92-2, 93, 94, 94-5. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 6. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 6, 6/4.
Od dejstva, ali sta bili druga in tretja toženka kot solastnici stanovanja seznanjeni s poročilom z dne 26. 2. 2009, je odvisno, ali jima je mogoče očitati neskrbnost oziroma opustitev dolžnih ravnanj.
neupravičena pridobitev – odpadla pravna podlaga – kondikcija – plačilo terjatve na podlagi sodbe – razveljavitev pravnomočne sodbe – vračilo plačanih pravdnih stroškov – res iudicata – ugovor pravnomočno razsojene stvari – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Ker je bila v revizijskem postopku razveljavljena odločitev o pravdnih stroških, ki jih je tožeča stranka plačala toženki po navedeni sodbi sodišča prve stopnje (ob tem, da je tožeča stranka v ponovljenem postopku uspela s svojim tožbenim zahtevkom, toženka pa ji je bila dolžna povrniti pravdne stroške), je odpadla podlaga za plačilo pravdnih stroškov toženki, ki je bilo izvedeno 21. 4. 2008. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženkin ugovor pravnomočno razsojene stvari neutemeljen, kar je tudi ustrezno obrazložilo, zato je pritožbeni očitek o neupoštevanju tega ugovora neutemeljen. Znesek, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne predstavlja pravdnih stroškov tožeče stranke, pri čemer gre za vrnitev plačanega zneska, za katerega je pozneje odpadla podlaga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006827
ZKP člen 199.a, 200, 201.
podaljšanje pripora – hišni pripor
Ugotovljeno je, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana ponovitvena nevarnost, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
V izpodbijanem sklepu, sklepih sodišča prve stopnje, pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča je bilo že ocenjeno, da hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.