Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 36, 37. ZMZPP člen 12, 12/4.
ponovna odmera pokojnine
Tožnica je pri hrvaškem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobila pravico do predčasne pokojnine z odločbo z dne 5. 9. 1990 (pred 8. 10. 1991). Iz tega razloga pogoji za preračun predčasne pokojnine (tako da bi ji sorazmerni del pokojnine za dobo, prebito v Sloveniji, priznal toženec, določeni v 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško) niso izpolnjeni, četudi je tožnica po letu 1990 nadaljevala z delom, saj ji je bila z odločbo hrvaškega nosilca z dne 22. 3. 1993 na novo določena pokojnina ponovno priznana le za naprej (od 1. 1. 1993 dalje), odločba za dne 5. 9. 1990 pa z odločbo z dne 22. 3. 1993 tudi ni bila odpravljena, temveč razveljavljena.
Dejstvo, da je obtoženi podpisal potrdilo o posojilu in priznal sprejem denarja, samo po sebi ne negira njegovega goljufivega namena že v času posoje, katerega dokazujejo vsi drugi v postopku izvedeni dokazi.
ZPP člen 212, 212/1, 212/3, 277, 318, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 376.
zamudna sodba – pogoji za izdajo
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali je podano relevantno dejansko stanje pač pa je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo. Preizkus materialnopravne sklepčne pritožbe se nanaša na preizkus ali iz v tožbi navedenih dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP); in da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo tožbenim dejstvom, prav tako tudi ne splošno znanim dejstvom (4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP).
Iz spisa izhaja, da je odvetnik vložil tožbo v imenu tožnika in da posebnega pooblastila za vložitev tožbe ni priložil. Prvostopno sodišče je zato pravilno ravnalo s tožbo kot z nepopolno vlogo in jo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) poslalo vlagatelju (to je domnevnemu pooblaščencu) v popravo z opozorilom na posledice, če v danem roku ne bo predložil pooblastila. V zvezi s tem je omeniti, da sodišče poziva domnevnega pooblaščenca za predložitev pooblastila, ne pa stranke k odobritvi pravdnih dejanj, kar je logično, saj gre za poziv po 108. členu ZPP k dopolnitvi vloge. Ker pooblaščenec v roku ni predložil pooblastila, niti ni zaprosil za dodaten rok, da bi tožnik pooblastilo pridobil ali da bi tožnik njegovo pravdno dejanje odobril kot svoje, je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.
Toženca sta solidarna zavezanca za terjatev tožeče stranke do kreditojemalca, ki sta se zahtevku upirala. Izpolnitev po enem od solidarno zavezanih pa ne more imeti enakega učinka kot v primeru, da bi toženca sama izpolnila zahtevek, ki sta mu pred tem ugovarjala. Na izpolnitev terjatve s strani glavnega dolžnika namreč nista imela nobenega vpliva.
nepremoženjska škoda - pritožbene novote - obrestni zahtevek
Prvostopenjsko sodišče je pri konkretni odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo merila, ki so določena v členu 179. Obligacijskega zakonika.
prehod obveznosti na dolžnika - tožba na nedopustnost izvršbe
Ugovor, da obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je ugovor, ki vsaj posredno zadeva samo obveznost (kdo je dolžnik), zato ga je mogoče vložiti tudi po izteku roka in zato je mogoče tudi iz tega razloga vložiti tožbo na nedopustnost izvršbe.
SZ-1 člen 110, 110/1, 110/2. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-12.
razveza zakonske zveze - sodna poravnava za ureditev razmerij razvezanih zakoncev - določitev najemnika stanovanja - odločitev v nepravdnem postopku
Med razveznim postopkom sta udeleženca sklenila sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorila, da še naprej ostaneta v stanovanju skupaj in sicer bo nasprotni udeleženec izključno uporabljal otroško sobo, predlagateljica pa spalnico in delovno sobo, ostali prostori so skupni. Stanovanjski zakon v 1. in 2. odst. 110. čl. določa, da se po razvezi zakonske zveze prejšnja zakonca lahko sporazumeta o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, drugi zakonec pa se iz stanovanja izseli. Če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti, odloči o sporazumu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku. Stranki sta se s poravnavo samo dogovorili, da oba še naprej ostaneta skupaj v stanovanju, ničesar pa ne o tem, kdo ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se bo iz stanovanja izselil, torej poravnava ne zajema celovitega sporazuma, kot ga predpostavlja 110.čl. SZ-1. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v času sklenitve poravnave še niso nastopili pogoji za uporabo citiranega določila. Šele sedaj je nastopil dejanski stan, ki opravičuje uporabo 110. čl. SZ-1.
Za odločitev sodišča prve stopnje je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka z že omenjeno sodno poravnavo ob razvezi zakonske zveze zaupana v varstvo in vzgojo materi - predlagateljici.
ZPPSL člen 125, 125. ZIZ člen 15, 17, 55, 15, 17, 55.
prehod terjatve - ničnost pogodbe o prodaji terjatve - začetek stečajnega postopka - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
Pogodbo o prodaji terjatev, sklenjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, bi lahko iz razloga oškodovanja stečajnih upnikov na podlagi 125. člena ZPPSL izpodbijali le stečajni upniki in stečajni upravitelj, kar pa dolžnik ni.
Tožnik si z navedbami v svojem predlogu očitno prihaja sam s seboj v nasprotje. Zahteva prepoved nečesa, kar je toženka na zavezovalni ravni že storila. Začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve je torej v tem konkretnem primeru neprimerno sredstvo zavarovanja, saj z njo ni več mogoče doseči njenega namena.
Izpodbijana zamudna sodba se gotovo ne nanaša neposredno na zavarovalnico, zato ne more iti za enotnega sospornika (202. čl. ZPP v povezavi s 196. čl. ZPP), zato tudi njegova dejanja ne učinkujejo, so namreč v nasprotju z dejanji strank. Če so torej vse stranke, tako tožeča kot tožena, soglasne, da je ¾ premoženja tožničino zaradi njenega večjega prispevka k nastanku oz. ohranitvi premoženja, ki je bilo pridobljeno v času zakonske zveze, potem intervenient v pritožbi ne more trditi nasprotnega, dejanja ne morejo imeti pravnega učinka, če nasprotujejo procesnim dejanjem strank.
ZOR člen 105, 109, 110, 132, 549, 550, 105, 109, 110, 132, 549, 550. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
pogodba o leasingu - odstop od pogodbe - delna ničnost
Sodišče prve stopnje desetega odstavka 11. člena omenjene pogodbe o leasingu, v obsegu, da se leasingojemalec odpoveduje vsem zahtevkom in pravicam iz naslova že plačanih pogodbenih obveznosti, ni prisojalo glede na pravočasno v postopku na prvi stopnji podan ugovor tožnika o nemoralnosti takšnega pogodbenega določila, zaradi česar se toženka na takšno določilo ne more uspešno sklicevati. V kolikor je neko določilo v pogodbi v nasprotju z moralnimi načeli, lahko pomeni, da je nično, na ničnost pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, pravica do uveljavljanja ničnosti pa ne ugasne.
Zavrnilna zamudna sodba se torej lahko izda, če gre za nesklepčno tožbo, ne pa v primeru če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju s predloženimi dokazi.
ZP-1 člen 23, 23/4. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d, 130/5.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - prepoved vožnje motornega vozila - kazenske točke
Obdolžencu se je očital prekršek po D. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 (v zv. s 5. odst.). O ob predpisanih sankcijah za ta prekršek ni pravilno izreči še stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, niti ob uporabi omilitvenih določil in izreku manj od 18 kazenskih točk, saj je obd. v očitno slabšem položaju, ker mu je bila izrečena še ta stranska sankcija, ki za očitani prekršek niti ni predpisana, s čemer je uporaba omilitvenih določil zgrešila namen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je pravilno upoštevala kriterije za izbiro tožnice za presežno delavko in s tem ni dokazala utemeljenosti razloga, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
Ker tožena stranka tožnika - edinega prijavljenega kandidata na prosto delovno mesto - kljub izpolnjevanju razpisnih pogojev ni izbrala, sodišče njene odločitve ne more spreminjati, ne glede na to, da za to odločitev ni navedla nobenih razlogov, saj je izbira kandidata v izključni pristojnosti delodajalca.
Ker je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen skoraj dve leti, delovno razmerje pa mu je v letu, za katerega vtožuje neizplačani del regresa za letni dopust, prenehalo po 1. juliju, je njegov tožbeni zahtevek utemeljen. V tem letu je namreč pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in posledično tudi do celotnega regresa za letni dopust.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reorganizacija – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici, ki je delo opravljala na delovnem mestu vodja skladišča za domači trg, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker sta se skladišči za domači in za tuji trg združili v enotno skladišče oziroma ker je zaradi opisane reorganizacije postalo nepotrebno delo enega delavca na delovnem mestu vodja skladišča. Pri odločitvi, katerega delavca bo izbrala, je tožena stranka na podlagi sklepa uprave upoštevala kriterij strokovne izobrazbe in se utemeljeno odločila, da odpoved poda tožnici, ki je imela nižjo stopnjo strokovne izobrazbe.
Uveljavljanje novih pritožbenih razlogov v dopolnitvi pritožbe po preteku pritožbenega roka ni dovoljena, zato je potrebno takšno dopolnitev pritožbe kot prepozno zavreči.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-7, 54. ZSV člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Republike Slovenije člen 10.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - pripravništvo
Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj po končani pripravniški dobi ni bilo možnosti zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ni utemeljen. Pri tem ni bistveno, da so se v času trajanja pogodbe o zaposlitvi spremenile okoliščine, tožena stranka tedaj tudi ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.