ZD člen 132, 132. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2. ZPP člen 208, 208/1, 208/3, 208, 208/1, 208/3.
smrt dolžnika - izvršilni postopek - prekinitev - nadaljevanje postopka z dediči
Glede na besedilo I. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku je jasno, da sme sodišče sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, ki ni imela pooblaščenca, izdati tudi po uradni dolžnosti in ne le na predlog strank, kot to zmotno navaja pritožba.
S trenutkom smrti pravnega prednika njegovi dediči že po samem zakonu vstopijo v vse materialne in procesne pravice in obveznosti svojega pravnega prednika, s tem pa tudi v njegov procesni položaj. Vendar to ne pomeni spremembe stranke postopka.
Izvršilni postopek lahko teče le med dvema različnima strankama (saj upnik od samega sebe kot dolžnika ne more sodno izterjevati terjatve). Zato je v primeru, ko upnik kot dedič dolžnika postane hkrati tudi dolžnik, izvršilni postopek treba ustaviti.
odškodnina za strah - plačilo odškodnine pred pravdo - dokazno breme
Na podlagi 3. odstavka 10. člena Splošnega navodila za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona se v izreku sklepa navede tudi dogovor o plačilu stroškov, če so bili priglašeni.
Naročilo in izdelava psihološkega mnenja, na podlagi zasebnih zapiskov tožnice, brez njene vednosti in privolitve, pomeni protipraven poseg v njegovo zasebnost in je zato podana protipravnost ravnanja naročnika in izdelovalca takšnega mnenja.
Zahtevo za izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše iz stanovanja v tej stanovanjski hiši je šteti kot določitev načina rabe stanovanjske hiše in morajo zato tožbo na izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše vložiti vsi solastniki te stanovanjske hiše.
ZNP člen 131, 134, 131, 134. ZEN člen 8, 8/6, 8, 8/6.
ureditev meje v sodnem postopku - elaborat za evidentiranje sprememb
Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v 8. členu sodiščem, ko odločajo o ureditvi meje v sodnem postopku nalaga, da se mora tudi mej, ki je bila urejena v sodnem postopku, po pravnomočnosti odločbe evidentirati v zemljiškem katastru. Evidentira se lahko le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb.
nevarna stvar - skakalna deska - deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je skakalna deska prekrita s posebno protizdrsno plastjo - duraflexom ter na podlagi zaslišanja več prič (in ne zgolj priče B. O., kot izpostavlja pritožnik) še ugotovilo, da so bile v sedmih letih skakanja v vodo le dve do tri poškodbe. Da bi bil ta podatek pridobljen zgolj na podlagi zapažanj enega reševalca iz dejanskih ugotovitev, oprtih na izpovedbe zaslišanih prič, ne izhaja in zato v tem delu tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o zmotno oz. nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ob normalni oz. pravilni uporabi skakalne deske praviloma ne prihaja do poškodb in da zato skakalni deski, postavljeni na višini treh metrov, v spornem primeru ni mogoče pripisati takšnih nevarnih lastnosti, ki bi omogočale pravni zaključek, da gre za nevarno stvar. Tudi okoliščina, da je bila deska dostopna tudi neizkušenim skakalcem, da je zavarovanka tožene stranke celo reklamirala skoke v vodo z nje na internetnih straneh, da pa na nevarnost skakanja ni opozarjala, skakalni deski ne more prilepiti lastnosti nevarne stvari, temveč predstavlja ob opustitvi predpisanih dolžnostnih ravnanj zavarovanke tožene stranke njen krivdni soprispevek za tožniku nastalo škodo.
Zgolj dejstvo, da eden od dedičev opira svojo pravico na (ustno) oporoko, drugi pa le na zakon kot dedni naslov, ne more biti podlaga za odločitev sodišča, koga bo napotilo na pravdo. Veljavni dednopravni predpisi ne določajo, katera pravica se šteje za močnejšo. To mora ugotoviti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevajoč prepričljivost dokazov, na katere posamezna stranka opira svoje stališče.
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan; druge sklepe, zoper katere je po določbah ZPP sicer dovoljena pritožba pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek.
Med zahtevkom, s katerim tožnik zahteva ugotovitev služnosti, in zahtevkom po nasprotni tožbi, s katerim toženka z negativno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja te iste služnosti na identičnem služečem zemljišču v korist vsakokratnega lastnika identičnega gospodujočega zemljišča, obstaja identiteta, saj gre za logično nasprotje med takšnima zahtevkoma. Iz tega razloga je potrebno kasnejši zahtevek po nasprotni tožbi zavreči zaradi obstoja litispendence.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC0001882
ZIZ člen 272, 272. ZGD-1 člen 238, 240, 238, 240.
začasna odredba - prenos delnic
Neobstoj dovoljenja za prenos delnic vpliva zgolj na možnost uresničevanja pravic iz delnic, ne pa tudi na pravni promet z delnicami. Realizirani (zavezovalni in razpolagalni) posel, s.p. prenos imetništva delnic s prvotožene stranke kot prodajalke na novega imetnika t.j. na drugotoženo stranko, tako ni neveljaven, temveč le brez učinka do tožeče stranke kot izdajateljice delnic.
Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti. Sodišče ga mora voditi do konca, saj mu 162. čl. ZD nalaga, da ugotovi, kdo so dediči in katero premoženje spada v zapuščino. Ker je po z.k. stanju pokojna lastnica nepremičnin, mora sodišče opraviti zapuščinski postopek, ne glede na okoliščino prodaje te nepremičnine.
ZOR člen 154, 206, 206/1, 206/2, 206/3. ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – trditveno in dokazno breme – škoda, ki jo povzroči več oseb skupaj – solidarna odgovornost – napeljevanje - pomoč
1. Drugi odstavek 206. člena ZOR določa tudi, da napeljevalec in pomagač ter tisti, ki pomaga, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njim.
2. Če bi tožeča stranka v tem pravdnem postopku uspeti, bi morala dokazati ne le tega, da sta drugi in tretji toženec vedela, da gre za ukradeno blago, pač pa predvsem to, da sta za odvzeme oz. kraje vedela že v času, ko so se izvrševale, in na primer napeljevala prvega toženca ter Č. in P. k povzročitvi škode, v konkretnem primeru torej k tatvinam, ali jim pomagala pri tistih dejanjih, ko je bila povzročena škoda (v konkretnem primeru pri tatvinah). Tega da bi drugi in tretji toženec sodelovala pri tatvinah, tudi ne, da bi pomagala oz. aktivno sodelovala v smeri, da se storilci ne bi odkrili, pa konkretno tožeča stranka ni dokazala.
pridobitev lastninske pravice - pravni naslov pridobitve - nacionalizacija
V letu 1973 je prišlo do nacionalizacije, v breme tedanjega zemljiškoknjižnega lastnika S.M. Do tedaj pa tožnik, ki trdi da je kupec, pa tega niti dokazal ni, tudi ni poskrbel za zapis kupne pogodbe, oziroma njeno izvedbo v zemljiški knjigi. Lastninske pravice torej ni pridobil, pridobila jo je tožena stranka, z nacionalizacijo. Ob predpostavki dobre vere (da ni bila podana, tožnik v postopku nikoli ni trdil), in ker je lastninska pravica M. tedaj prenehala in je sporna nepremičnina prešla v družbeno lastnino, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice in nima tudi podlage za uspešno uveljavljanje lastninske pravice in oz. tudi ne izstavitve ustrezne zemljiškoknjižne listine.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča - seznanitev z odločitvijo disciplinske komisije - pravica do pritožbe
Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožbo tožnika zavrgla, je kršila njegovo pravico do pritožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno tudi ta sklep razveljavilo.
Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest. Med posrednim in neposrednim posestnikom mora obstajati neko pravno razmerje, ki je lahko najem, posodba, pogodba o delu, mandat, komisija in podobno.
Tudi imetnik lahko izvršuje dejansko oblast na podlagi kakšnega pravnega razmerja, vendar ima to razmerje značaj podrejenosti in nadrejenosti oziroma socialne odvisnosti.
Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je imela kupljena stvar napake (objekt brez gradbenega dovoljenja), kar je res potrebno obravnavati kot pravno napako. Gre za omejitve javnopravne narave (494. čl. Obligacijskega zakonika – OZ), vendar pa glede grajanja napake velja enako kot pri stvarnih napakah. V 468. čl. OZ so namreč naštete pravice kupca, ki je pravočasno in pravilno obvestil prodajalca o napaki, ki v 3. tč. 1. odst. določa odstop od pogodbe in v 2. odst. pa zahtevo za povrnitev škode. Tožnik bi bil upravičen do povrnitve škode šele, če bi napako grajal, kajti po 1. odst. 480. čl. OZ v primeru stvarnih napak kot v 1.odst. 495. čl. OZ v primeru pravnih napak je določen enoletni prekluzivni rok za uveljavljanje pravic iz 468. čl. OZ.