Po mnenju pritožbenega sodišča ZZ v XIII. poglavju, kjer je urejeno prenehanje zavoda, ne predvideva postopka prostovoljne (redne ali skrajšane oblike) likvidacije zavoda v skladu z določbami ZGD-1, kot to pravno zmotno razloguje pritožnik. ZZ namreč ni določil, da lahko zavod kot pravna oseba sam izvede postopek (prostovoljne) likvidacije, niti ni določil pravil oz. pogojev za izvedbo takšnega postopka. Ker omenjeni zakonski predpis ni določil, kdo izvede likvidacijo zavoda, jo mora izvesti sodišče po določbah ZPPSL.
Opustitev predložitve dokazila o plačilu varščine izvršitelju in sodišču je manjšega pomena in bi bilo nesmotrno vztrajati pri ustavitvi izvršbe, ki bi jo upnik lahko ponovno začel, zato lahko sodišče v primeru, če upnik k vloženi pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe vendarle predloži dokazilo o plačilu varščine, torej pod pogojem, da je bila varščina plačana, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oz. V. dostavka 38.a člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu. 4.odst. 107.čl. ZIZ izrecno določa, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – spremljanje in ocenjevanje delavca
Ker ZDR ne predvideva posebnega postopka uvedbe in spremljanja poskusnega dela, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ni nezakonita, ker tožnik ni bil predhodno seznanjen z načinom spremljanja in ocenjevanja.
izpolnitveni rok - bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe
Edini zaključek, ki je možen, je, da sta obe pravdni stranki šteli nakazilo na depozitni račun notarke dne 22.1.2004 kot plačilo kupnine. Rok za plačilo kupnine se je namreč po pogodbi iztekel dne 24.1.2004. Ker je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, je po 1. odst. 104. člena OZ pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v tem roku. To bi pomenilo, da je bila v času plačila kupnine, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, torej 27.2.2004, prodajna pogodba že razvezana. Nobena od pravdnih strank namreč ni zatrjevala, da je tožena stranka po preteku pogodbeno dogovorjenega roka za plačilo kupnine tožečo stranko pozvala na izpolnitev navedene obveznosti (primerjaj 2. odst. 104. člena OZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodba na podlagi pripoznave – pritožbeni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka po izdaji odpovedi storila vse, da bi jo odpravila (zaradi česar tožnica naj ne bi bila upravičena do reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), ni pravno upošteven razlog, zaradi katerega bi se sodba na podlagi pripoznave utemeljeno izpodbijala. Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznala, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnici priznalo reparacijo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
odpovedni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka toniku v odločbi o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določila tridesetdnevni odpovedi rok, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede neobstoja možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
KZ člen 270, 270. ZKP člen 76, 443, 76, 443, 76, 443.
kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja - nerazumljiva vloga
Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči.
Sklep o izvršbi se mora dolžniku, ki je samostojni podjetnik (torej fizična oseba), vročiti osebno v skladu s I. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podpis na vročilnici (brez morebitnih pripomb podpisnika ali vročevalca), dokazuje pravilnost vročitve.
OZ člen 131. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 člen 13, 13/IX.
nedopustno protipravno ravnanje - več vlagateljev - subvencija - ukrepi kmetijske politike
Ker tožnik ni dokazal, da je bilo ravnanje toženke oz. njenega pokojnega moža protipravno oz. nedopustno, toženka ne more biti odgovorna za njeno škodo.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - oddaja priporočene pošiljke pošti - prepozna pritožba
V smislu omenjenega 2.odst. 87.čl. ZKP namreč ne zadošča, da je pošiljka poslana priporočeno, temveč mora biti kot taka oddana na pošti in kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz pritožbi priložene kuverte ne izhaja, da je bila ta oddana na pošti. Dokazno breme, da je pritožbo oddala priporočeno na pošti, pa je na strani pritožnice.
Sodišče prve stopnje je po temeljito izvedeni dokazni oceni (v skladu z 8. členom ZPP) zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožeče stranke svoje trditve, da je med pravdnimi strankami (oz. med pravnim prednikom tožečih strank in toženo stranko) obstajalo razmerje prodajne pogodbe, niso dokazale.
odmera takse za pritožbo - pritožba v dveh ločenih vlogah
Dejstvo, da je bila pritožba zoper isto odločbo vložena v dveh vlogah, s strani stranke same in pooblaščenca, ne more biti podlaga za dvakratno odmero takse.
ZZZDR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
preživninska obveznost - izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov
Iz dolžničinih prilog je razvidno, da je dolžnica preživnino za upnika plačevala preko poštnih nakaznic, in kot naslovnika navajala upnika. S tem pa je svojo preživninsko obveznost izpolnjevala na drugačen način, kot je bilo določeno s prvo sodbo, saj je namesto na hranilno knjižico denar nakazovala preko poštnih nakaznic na upnika in njegovo sestro, kar pa nikakor ne more vplivati na dejstvo, da je upnica svojo obveznost izpolnjevala. Prva sodba sicer res določa plačevanje preživnine na hranilno knjižico, vendar pa zgolj drugačen način izpolnitve obveznosti ne more vplivati na dejstvo, da je svojo obveznost izpolnjevala, zaradi česar je le-ta skladno z določbo 1. odst. 270. čl. OZ tudi prenehala.
izvršilni naslov - sredstva izvršbe - določljiva terjatev - določljiva nepremičnina - uradni preizkus
Ker je glede na izvršilni naslov dolžnica dolžna dopustiti poplačilo terjatve le na svoji nepremičnini, ne more biti izvršba dovoljena tudi na njene premičnine.
V vmesni sodbi mora sodišče ugotoviti obstoj terjatve, na katero se vmesna sodba nanaša (neporavnana terjatev). Če sodišče obstoja terjatve ne ugotovi, potem v nadaljnjem sojenju ne bi bilo možno več o ničemer odločati.
kaznivo dejanje nasilništva - znaki - dejansko stanje
Ker se v opisu dejanja trdi, da je obdolženčevo izvršitveno dejanje povzročilo prestrašenost in ogroženost ne le v družini, temveč tudi v javnosti, okoliščina, da je družina že pred obravnavanim kaznivim dejanjem razpadla, ni odločilo.
Sodba je bila izdana v postopku izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja. Vendar pri tem ne gre za vzpostavitev poplačilne pravice v smislu 1. odst. 128. člena SPZ, torej za ugotovitev obstoja zastavne pravice na nepremičnini S.K. v korist zavarovalnice. S sodbo je namreč slednja pridobila le pravico predlagati izvršilni postopek za poplačilo svoje terjatve na nepremičninah, ki niso več v dolžnikovem premoženju. Šele z izdajo sklepa o izvršbi in ob njegovi zaznambi v zemljiški knjigi pa bo mogoče po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke.
pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve
Obe trditvi tožene stranke zahtevata izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi (zaslišanje predlagane priče in strank, ugotavljanje tržnih razmer), na podlagi katerega bo sodišče lahko odločilo v sporu med strankama z dokaznim standardom prepričanja. Ta pa se, kot je to obrazložilo v tej fazi postopka zavarovanja, z začasno odredbo ne zahteva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004255
ZOR člen 210. ZPP člen 180, 180/3.
neupravičena obogatitev – pogoji za obogatitveni zahtevek – odškodninska odgovornost
Za obstoj obogatitvenega zahtevka morajo obstajati določeni pogoji, in sicer poleg prikrajšanja osiromašene stranke in nasprotnikovega okoriščanja, še dejanje oziroma dogodek, ki je povzročil premik premoženja in vzročna zveza med prikrajšanjem ter povečanjem premoženja ter odsotnost privolitve tistega, ki je prikrajšan. Če kakšen od teh pogojev ne obstaja, tudi zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve ni.