Po 2. odst. 512. čl. ZGD-1 je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivni odpust – kriteriji
Ureditev v ZDR, po kateri je le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu iz poslovnih razlogov, ne pomeni, da delodajalec v preostalih primerih pri izbiri delavca, ki mu namerava podati odpoved, ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro (po kolektivni pogodbi). Ker je tožena stranka tako ravnala, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica kot najslabše ocenjena delavka prejela, ni nezakonita.
Opustitev predložitve dokazila o plačilu varščine izvršitelju in sodišču je manjšega pomena in bi bilo nesmotrno vztrajati pri ustavitvi izvršbe, ki bi jo upnik lahko ponovno začel, zato lahko sodišče v primeru, če upnik k vloženi pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe vendarle predloži dokazilo o plačilu varščine, torej pod pogojem, da je bila varščina plačana, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oz. V. dostavka 38.a člena ZIZ.
odpovedni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka toniku v odločbi o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določila tridesetdnevni odpovedi rok, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede neobstoja možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/3, 52, 52/3, 52, 52/3.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - potni nalog
Če delodajalec delavca napoti na službeno potovanje, mu mora izdati potni nalog. Če tega ne stori, pa delavec na tako potovanje vseeno odide, delavec zaradi tega ne izgubi pravice do povrnitve stroškov, ki jih je imel na službenem potovanju. Izdaja potnega naloga je obveznost delodajalca, zato neizpolnitev te obveznosti na pravico delavca do povrnitve stroškov v zvezi s službenim potovanjem ne vpliva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – spremljanje in ocenjevanje delavca
Ker ZDR ne predvideva posebnega postopka uvedbe in spremljanja poskusnega dela, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ni nezakonita, ker tožnik ni bil predhodno seznanjen z načinom spremljanja in ocenjevanja.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.
V vmesni sodbi mora sodišče ugotoviti obstoj terjatve, na katero se vmesna sodba nanaša (neporavnana terjatev). Če sodišče obstoja terjatve ne ugotovi, potem v nadaljnjem sojenju ne bi bilo možno več o ničemer odločati.
Sodišče prve stopnje je po temeljito izvedeni dokazni oceni (v skladu z 8. členom ZPP) zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožeče stranke svoje trditve, da je med pravdnimi strankami (oz. med pravnim prednikom tožečih strank in toženo stranko) obstajalo razmerje prodajne pogodbe, niso dokazale.
odmera takse za pritožbo - pritožba v dveh ločenih vlogah
Dejstvo, da je bila pritožba zoper isto odločbo vložena v dveh vlogah, s strani stranke same in pooblaščenca, ne more biti podlaga za dvakratno odmero takse.
OZ člen 131. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 člen 13, 13/IX.
nedopustno protipravno ravnanje - več vlagateljev - subvencija - ukrepi kmetijske politike
Ker tožnik ni dokazal, da je bilo ravnanje toženke oz. njenega pokojnega moža protipravno oz. nedopustno, toženka ne more biti odgovorna za njeno škodo.
izvršilni naslov - sredstva izvršbe - določljiva terjatev - določljiva nepremičnina - uradni preizkus
Ker je glede na izvršilni naslov dolžnica dolžna dopustiti poplačilo terjatve le na svoji nepremičnini, ne more biti izvršba dovoljena tudi na njene premičnine.
KZ člen 270, 270. ZKP člen 76, 443, 76, 443, 76, 443.
kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja - nerazumljiva vloga
Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - oddaja priporočene pošiljke pošti - prepozna pritožba
V smislu omenjenega 2.odst. 87.čl. ZKP namreč ne zadošča, da je pošiljka poslana priporočeno, temveč mora biti kot taka oddana na pošti in kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz pritožbi priložene kuverte ne izhaja, da je bila ta oddana na pošti. Dokazno breme, da je pritožbo oddala priporočeno na pošti, pa je na strani pritožnice.
ZZZDR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
preživninska obveznost - izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov
Iz dolžničinih prilog je razvidno, da je dolžnica preživnino za upnika plačevala preko poštnih nakaznic, in kot naslovnika navajala upnika. S tem pa je svojo preživninsko obveznost izpolnjevala na drugačen način, kot je bilo določeno s prvo sodbo, saj je namesto na hranilno knjižico denar nakazovala preko poštnih nakaznic na upnika in njegovo sestro, kar pa nikakor ne more vplivati na dejstvo, da je upnica svojo obveznost izpolnjevala. Prva sodba sicer res določa plačevanje preživnine na hranilno knjižico, vendar pa zgolj drugačen način izpolnitve obveznosti ne more vplivati na dejstvo, da je svojo obveznost izpolnjevala, zaradi česar je le-ta skladno z določbo 1. odst. 270. čl. OZ tudi prenehala.
Sklep o izvršbi se mora dolžniku, ki je samostojni podjetnik (torej fizična oseba), vročiti osebno v skladu s I. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podpis na vročilnici (brez morebitnih pripomb podpisnika ali vročevalca), dokazuje pravilnost vročitve.
Leasingojemalec ni oškodovanec v kazenskem postopku v smislu 6. alineje 144. člena ZKP glede predmeta leasinga dokler ne plača zadnji obrok leasinga, saj šele takrat predmet leasinga prejme v last.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izkaz lastninske pravice na predmetu izvršbe - nenadomestljiva škoda
Sodišče odloži izvršbo glede predmeta, če tretji obstoj pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na splošno znana dejstva. Nobena od naštetih listin ne predstavlja javne listine ali zasebne listine z naravo javne listine, ki bi s potrebno zanesljivostjo dokazovala lastninsko pravico tretjega na predmetu izvršbe. Prav tako pa se tretji zgolj s predložitvijo navedenih listin ne more sklicevati na obstoj splošno znanih dejstev, ki naj bi dokazovala lastninsko pravico na spornem vozilu.
Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.
odškodninska odgovornost - isti historični dogodek - različne pravne podlage - cesta kot nevarna stvar
Pri zahtevku za plačilo odškodnine iz istega historičnega dogodka zoper isto stranko na podlagi objektivne odgovornosti (v obravnavanem primeru primarni zahtevek) in na podlagi subjektivne odgovornosti (podrejeni zahtevek) gre za identična zahtevka in bi moralo sodišče v okviru trditvene podlage tožbe odločati tako o objektivni kot o subjektivni odgovornosti tožene stranke.