ZZK-1 člen 86, 87, 93, 94. ZIZ člen 170, 170/2. ZPPSL člen 30, 36, 69.
zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - začetek postopka prisilne poravnave
Začetek postopka prisilne poravnave ni ovira za dovolitev vpisov, če je bil sklep o izvršbi na nepremičnino, ki se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi, izdan pred začetkom postopka prisilne poravnave in je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog (v tem primeru obvestilo in sklep o izvršbi) pred trenutkom, od katerega učinkuje začetek postopka prisilne poravnave.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda
Po oceni pritožbenega sodišča zatrjevane okoliščine (poplavljeno dvorišče, hiša in poslovni objekt; omejen dostop do doma (le dvakrat dnevno); prodiranje mulja na dvorišče hiše in poslovnega objekta; neznosen smrad zaradi mulja v katerem so fekalije), zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode, saj tožniku onemogočajo dosedanjo normalno uporabo svoje nepremičnine - svojega doma, ki je po svoji naravi eksistenčnega pomena.
Ni pomembno ali je toženec dajal redarjem neposredna navodila ali ne. Delodajalec namreč po določbi 147. člena OZ odgovarja za ravnanje svojih delavcev, kot bi ravnal sam (gre za obliko odgovornosti za drugega in ne za odgovornost za svoje ravnanje). Te odgovornosti se lahko oprosti le, če dokaže, da so delavci ravnali tako kot je treba. Ker so redarji očitno presegli svoje pristojnosti, torej niso ravnali kot je treba, in tožena stranka za škodo, ki je tožniku nastala s tem ravnanjem, odgovarja.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nastanek koristi
Pravna podlaga zahtevku je neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je uporabniku stvari korist že nastala. Zahtevek v delu, ki se nanaša na obdobje po izdaji sodbe prve stopnje, zato ni utemeljen, saj toženec stvari v trenutku odločanja še ni uporabljal.
V primeru, ko glavnega zahtevka ni več, tudi ni več mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče lahko odločilo o stroških postopka.
Pritožba smiselno izpodbija pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, ta pritožbeni razlog pa je na podlagi ZP-1 v tej fazi postopka izključen, saj pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v prekrškovnem postopku lahko preizkuša le prvostopno sodišče, ko odloča o zahtevi za sodno varstvo storilca.
2. odst. 66. čl. ZP-1 je razumeti tako, da je pritožba proti drugim odločbam sodišča 1. stopnje, ki niso naštete v 1. odst. 66. čl. ZP-1, dovoljena le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 EUR, vloži pa se lahko le iz razlogov po 1., 2. in 4. tč. 154. čl. tega zakona, razen glede stroškov postopka, ko ni dopustna niti iz teh razlogov.
Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le-to zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa kot neutemeljeno in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ni dovoljena. Takšno pritožbo zato mora zavreči s sklepom že sodišče prve stopnje.
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4. ZZK-1 člen 120, 120/1, 120/2, 120, 120/1, 120/2.
pooblastilo - zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih v zemljiško knjigo, je formalno samostojen in od eventualnih drugih sodnih postopkov, v katerih so bile sicer izdane listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča v svojem postopku, ločen postopek. Zato mora pooblaščenec strank svojo upravičenost za zastopanje izkazati s predložitvijo pooblastila.
Če tožeča stranka zahteva drugačno izpolnitev od tiste, ki jo določa zakon o primeru izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, je takšna tožba nesklepčna.
Rok za vložitev tožbe za sodno varstvo posesti je materialno pravni rok, določba 111. čl. ZPP določa način štetja rokov, tudi materialno pravnih.
Pravna podlaga za prepoved nadaljnjega motenja pod pretnjo denarne kazni v določenem znesku je v določbi čl. 34 SPZ, pretnja z denarno kaznijo je drug ukrep, ki ga zakon dopušča za varstvo posesti pred nadaljnjim motenjem.
Toženec je s tretjim sklenil dogovor o poslovnem sodelovanju, od katerega je tretji odstopil in tožencu s tem onemogočil ustvarjanje zaslužka, iz katerega naj bi toženec poravnal kupnino tožniku. Res so s tem nastale spremenjene okoliščine na strani toženca, vendar jih je povzročil tretji. Te spremenjene okoliščine izhajajo iz uresničitve poslovnega rizika, v katerega se je toženec sam spustil, zato je šteti, da bi jih toženec ob sklenitvi pogodbe moral upoštevati in se nanje ne more sklicevati.
ZPPSL člen 111, 111/1, 182, 182/1, 111, 111/1, 182, 182/1.
izvršba - zavrnitev predloga - likvidacija
Določbe I. odst.111. čl. ZPPSL v zvezi s I. ost. 182. čl. ZPSL se ne uporabljajo v primerih, ko je dolžnik v postopku redne likvidacije (po sklepu skupščine družbe).
ZDR člen 113, 113. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 50, 50/8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sindikalni zaupnik - ponudba neustrezne zaposlitve
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.
Glede trajanja imunitete sindikalnega zaupnika, novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Zato je potrebno upoštevati 8. odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem, ki določa trajanje imunitete sindikalnega zaupnika še 18 mesecev po prenehanju funkcije. Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnikova imuniteta še trajala. Ker mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez soglasja sindikata in ker mu ni bila ponujena ustrezna zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
Po določbi 1. odst. 41. čl. ZVPot (Ur.l. RS, št. 20/98 s spremembami) je podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.
obstoj delovnega razmerja – podjemna pogodba – nadzor
Ker sta stranki prostovoljno sklenili podjemno pogodbo, tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožnico pri delu nadzorovala, ne pomeni, da je bila tožnica v delovnem razmerju, saj ima naročnik tudi pri podjemni pogodbi pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla.
Tožena stranka z uporabo celotnega stanovanja krši tožničino pravico do uporabe te nepremičnine, kot enega od elementov lastninske pravice in že ta kršitev predstavlja prikrajšanje, korist tožencev pa je v brezplačni uporabi celega stanovanja brez pravne podlage7. V situaciji, ko je toženec s svojim ravnanjem dejansko spremenil način uporabe stanovanja, bi bila njegova obveznost, da tožnici izroči nove ključe in ji na ta način omogoči nadaljnjo souporabo stanovanja, ne pa obveznost tožnice, da od njega zahteva ključe.
ZGD-1 člen 305, 390, 390/4, 397, 305, 390, 390/4, 397.
ničnost sklepov skupščine - manjšinski delničarji - javni red in morala
Ničen je tisti sklep skupščine, ki je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; presoja se torej vsebina sklepa samega, ne pa okoliščine v katerih je bil sklep izglasovan ali namen in motivi, ki so delničarje vodili do sprejema takšnega sklepa. Sodišče prve stopnje ima v tem delu prav, ko navaja, da v obravnavanem primeru iz vsebine spornega sklepa ni razvidno, v čem bi ta nasprotoval morali oz. javnemu redu. Gre za to, da je po zatrjevanju tožeče stranke z izpodbijanim sklepom skupščine tožena stranka razveljavila svoj sklep, ki je bil sprejet že na seji skupščine dne 30.6.2006 (in tedaj ni bil izpodbijan), da se del dobička uporabi za nagrado upravi (prvemu tožniku) v delnicah. Sama vsebina izpodbijanega sklepa torej ne kaže na nič drugega kot na to, da se razveljavi pred tem že sprejet sklep skupščine, njegova vsebina torej ni v nasprotju z moralo, ravno tako pa tudi ne z javnim redom.