Ker upnik na ugovor ni odgovoril, je šteti, da so navedbe iz ugovora resnične, da je torej upnik dolžniku dolg odpustil. Povedano pomeni, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva (odpusta dolga), ki je nastopila po izvršljivosti odločbe, da je torej izpolnjen razlog iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ in je bilo zato treba ugovoru ugoditi.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – nastanek koristi
Pravna podlaga zahtevku je neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je uporabniku stvari korist že nastala. Zahtevek v delu, ki se nanaša na obdobje po izdaji sodbe prve stopnje, zato ni utemeljen, saj toženec stvari v trenutku odločanja še ni uporabljal.
pogoji za vpis (so) lastninske pravice v zemljiško knjigo - smrt imetnika pravice - načelo pravnega prednika
Vpis v zemljiško knjigo je mogoč glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, to pomeni, da mora biti subjekt, zoper katerega se bo vpis dovolil, ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi že vpisan ali pa se zanj sočasno vknjiži ali predzaznamuje pravica, glede katere se bo opravil nov vpis. V materialnem pravu ima ta kontinuiteta vpisov podlago v načelu, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam.
Konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja pri osebnih kaznivih dejanjih praviloma ni mogoč. Enako velja, če se obdolžencu očitajo raznovrstna kazniva dejanja iz treh poglavij posebnega dela KZ.
Sodišče je dolžno obrazložiti samo tiste odločitve, ki so navedene v izreku. Zato ni dolžno obrazlagati, zakaj ni sprejelo drugačnih obrazložitev.
Toženec je bil sicer pravilno vabljen, vendar pa mu ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, kajti o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bilo odločeno, prav tako pa tudi sodišče prve stopnje uprave zaporov ni obvestilo, da naj toženca na glavno obravnavo pripeljejo. Ker tožencu torej ni bilo omogočeno sodelovanje na glavni obravnavi, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
odškodninski spor - stranska intervencija - bolezen povezana z azbestom - pravni interes
Pravni interes je intervenientka izkazovala samo na podlagi določbe 12. člena ZPPPAI. Pritrditi je tožnici, da njen zahtevek temelji na splošnih pravilih o odgovornosti za škodo in da poklicna bolezen pri njej niti ni verificirana, kar pomeni, da RS ne more prevzeti subsidiarne odgovornosti za zatrjevano škodo, ki je predmet te pravde. Zato RS nima pravnega interesa, da v tej pravdi zmaga tožena stranka.
Rok za vložitev tožbe za sodno varstvo posesti je materialno pravni rok, določba 111. čl. ZPP določa način štetja rokov, tudi materialno pravnih.
Pravna podlaga za prepoved nadaljnjega motenja pod pretnjo denarne kazni v določenem znesku je v določbi čl. 34 SPZ, pretnja z denarno kaznijo je drug ukrep, ki ga zakon dopušča za varstvo posesti pred nadaljnjim motenjem.
Toženec je s tretjim sklenil dogovor o poslovnem sodelovanju, od katerega je tretji odstopil in tožencu s tem onemogočil ustvarjanje zaslužka, iz katerega naj bi toženec poravnal kupnino tožniku. Res so s tem nastale spremenjene okoliščine na strani toženca, vendar jih je povzročil tretji. Te spremenjene okoliščine izhajajo iz uresničitve poslovnega rizika, v katerega se je toženec sam spustil, zato je šteti, da bi jih toženec ob sklenitvi pogodbe moral upoštevati in se nanje ne more sklicevati.
ZDR člen 113, 113. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 50, 50/8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sindikalni zaupnik - ponudba neustrezne zaposlitve
Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.
Glede trajanja imunitete sindikalnega zaupnika, novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Zato je potrebno upoštevati 8. odstavek 50. člena Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem, ki določa trajanje imunitete sindikalnega zaupnika še 18 mesecev po prenehanju funkcije. Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnikova imuniteta še trajala. Ker mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez soglasja sindikata in ker mu ni bila ponujena ustrezna zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Če tožeča stranka zahteva drugačno izpolnitev od tiste, ki jo določa zakon o primeru izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, je takšna tožba nesklepčna.
Pritožba smiselno izpodbija pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, ta pritožbeni razlog pa je na podlagi ZP-1 v tej fazi postopka izključen, saj pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v prekrškovnem postopku lahko preizkuša le prvostopno sodišče, ko odloča o zahtevi za sodno varstvo storilca.
2. odst. 66. čl. ZP-1 je razumeti tako, da je pritožba proti drugim odločbam sodišča 1. stopnje, ki niso naštete v 1. odst. 66. čl. ZP-1, dovoljena le, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek, ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 EUR, vloži pa se lahko le iz razlogov po 1., 2. in 4. tč. 154. čl. tega zakona, razen glede stroškov postopka, ko ni dopustna niti iz teh razlogov.
Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le-to zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa kot neutemeljeno in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ni dovoljena. Takšno pritožbo zato mora zavreči s sklepom že sodišče prve stopnje.
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4. ZZK-1 člen 120, 120/1, 120/2, 120, 120/1, 120/2.
pooblastilo - zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih v zemljiško knjigo, je formalno samostojen in od eventualnih drugih sodnih postopkov, v katerih so bile sicer izdane listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča v svojem postopku, ločen postopek. Zato mora pooblaščenec strank svojo upravičenost za zastopanje izkazati s predložitvijo pooblastila.
ZPPSL člen 111, 111/1, 182, 182/1, 111, 111/1, 182, 182/1.
izvršba - zavrnitev predloga - likvidacija
Določbe I. odst.111. čl. ZPPSL v zvezi s I. ost. 182. čl. ZPSL se ne uporabljajo v primerih, ko je dolžnik v postopku redne likvidacije (po sklepu skupščine družbe).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – krivda – dokazno breme
Tožnik ni izpolnil svoje delovne obveznosti, zaradi česar mu je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Dokazno breme, da krivda za neizpolnitev nalog ni bila na njegovi strani, je bila na tožniku, saj se izraža kot subjektivni odnos storilca do kršitve, kar lahko izkaže le storilec (tožnik) sam. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik očitano nalogo sposoben opraviti in da se je svojih obveznosti zavedal, kot tudi posledic svojega ravnanja, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
Med strankama je obstajala pogodba, s katero sta uredili medsebojna razmerja glede zemljišča in objekta in ta pogodba izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Pravni posel namreč ne more zgolj implicitno vsebovati pridobitve lastninske pravice (kot to navaja pritožba).
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205, 205/1, 208, 205, 205/1, 208.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - prekinitev postopka
Zmotno je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je prejela odgovor ministrstva, s katerim je odreklo soglasje k povečanju števila knjižničarjev. Tega dne je dokončno ugotovila, da dela ene izmed treh knjižničark ne bo več potrebovala, nakar je vse tri delavke ocenila in podala odpoved tožnici, ki je prejela najnižje število točk. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita.