sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – izpodbojnost – rok za sodno varstvo
Subjektivni rok enega leta in objektivni rok treh let sta določena v splošnih predpisih obligacijskega prava in prideta v poštev v primeru uveljavljanja izpodbojnosti sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Drugačni roki za sodno varstvo so namreč po 14. členu ZDR določeni le za uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi.
Pritrditi je torej treba pritožniku, ko pravi, da je namen prepovedi iz 1. alineje 1. odst. 273. člena ZGD ta, da se dejansko ločita funkcija poslovodenja družbe od nadziranja družbe, da sta funkciji prersonalno ločeni, ne le formalno. Opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe H. S. d.d. ob istočasnem sodelovanju pri poslovodenju od nje odvisne družbe nedvomno pripelje do kolizije različnih interesov v d.d., kar je lahko utemeljen razlog za odpoklic te osebe z mesta funkcije člana nadzornega sveta.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je prejela odgovor ministrstva, s katerim je odreklo soglasje k povečanju števila knjižničarjev. Tega dne je dokončno ugotovila, da dela ene izmed treh knjižničark ne bo več potrebovala, nakar je vse tri delavke ocenila in podala odpoved tožnici, ki je prejela najnižje število točk. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – krivda – dokazno breme
Tožnik ni izpolnil svoje delovne obveznosti, zaradi česar mu je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Dokazno breme, da krivda za neizpolnitev nalog ni bila na njegovi strani, je bila na tožniku, saj se izraža kot subjektivni odnos storilca do kršitve, kar lahko izkaže le storilec (tožnik) sam. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik očitano nalogo sposoben opraviti in da se je svojih obveznosti zavedal, kot tudi posledic svojega ravnanja, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
družinska pokojnina – podaljšanje pravice do prejemanja družinske pokojnine – prekinitev šolanja
Ker tožnica ni dokazala, da je zaradi bolezni oziroma zdravstvenih težav po prometni nesreči prekinila šolanje na podiplomskem študiju, ni upravičena do podaljšanja pravice do prejemanja družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi bila odločitev sodišča prve stopnje, da se bo sojenje opravilo v nenavzočnosti tožene stranke, posledica nezakonitega postopanja sodišča. Ravnanje sodišča torej ni bilo nezakonito, posledično temu pa tudi ni moglo priti do kršitve kontradiktornosti postopka.
Tožena stranka z uporabo celotnega stanovanja krši tožničino pravico do uporabe te nepremičnine, kot enega od elementov lastninske pravice in že ta kršitev predstavlja prikrajšanje, korist tožencev pa je v brezplačni uporabi celega stanovanja brez pravne podlage7. V situaciji, ko je toženec s svojim ravnanjem dejansko spremenil način uporabe stanovanja, bi bila njegova obveznost, da tožnici izroči nove ključe in ji na ta način omogoči nadaljnjo souporabo stanovanja, ne pa obveznost tožnice, da od njega zahteva ključe.
sodno varstvo - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodni postopek pri delodajalcu - javni uslužbenec
Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, nima pravne narave odločbe oziroma sklepa, zoper katerega bi imela tožnica možnost pritožbe. Njeno vlogo naslovljeno na predstojnika, je zato treba šteti kot zahtevo za odpravo kršitve, kar pomeni, da bi bila tožba dopusta le pod pogojem, da bi se zoper odgovor naslovnika pritožila. Ker ni tako ravnala, ampak je po prejemu odgovora vložila tožbo neposredno na sodišče, je tožbo treba zavreči.
Med strankama je obstajala pogodba, s katero sta uredili medsebojna razmerja glede zemljišča in objekta in ta pogodba izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu. Pravni posel namreč ne more zgolj implicitno vsebovati pridobitve lastninske pravice (kot to navaja pritožba).
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205, 205/1, 208, 205, 205/1, 208.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - prekinitev postopka
Zmotno je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov.
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
Drži, da daljnovod kot gradbeni objekt sam po sebi ni nevarna stvar, vendar se je po njem v času nezgode prenašal električni tok pod visoko napetostjo, daljnovod poteka v neposredni bližini stanovanjske hiše, do nezgode ni prišlo, ko se je tožnik z lestvijo dotaknil žic daljnovoda, električni tok je torej preskočil brez neposrednega dotika. Naštete okoliščine kažejo, da gre pri dejavnosti prve tožene stranke (prenos električne energije po daljnovodu pod visoko napetostjo) za nevarno dejavnost, saj v opisanih okoliščinah nevarnosti za nastanek škode na življenju in zdravju ter premoženju ljudi kljub zadostni skrbnosti očitno ni mogoče imeti vselej pod kontrolo. Predvidljivost se presoja z vidika obratovalca, merilo je objektivno in abstraktno (posebej skrben strokovnjak). Tožnikove osebne lastnosti (in njegova skrbnost) pridejo v poštev šele pri ugotavljanju njegove morebitne soodgovornosti in same po sebi ne morejo biti podlaga oprostitvi odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR.
obstoj delovnega razmerja – podjemna pogodba – nadzor
Ker sta stranki prostovoljno sklenili podjemno pogodbo, tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožnico pri delu nadzorovala, ne pomeni, da je bila tožnica v delovnem razmerju, saj ima naročnik tudi pri podjemni pogodbi pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla.
varnostni pregled vozila - zakonitost odredbe o pregledu
Varnostni pregled po 41. členu ZPol sledi prijetju in je njegov sestavni del, medtem ko gre pri varnostnem pregledu po 38. členu ZPol za samostojno policijsko pooblastilo, ki se izvaja neodvisno od drugih pooblastil. Verjetnost napada ali samopoškodovanja se zato v primeru prvega (lahko) domneva, pri drugem pa mora biti predhodno ugotovljena.
povrnitev odškodnine - negmotna škoda - okrnitev svobode
S prisojo zadoščenja v znesku 500.000 SIT je sodišče prve stopnje ustrezno zapolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine za škodo nastalo v 30 dnevnem neupravičenem priporu.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe
Presoja vprašanja, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na nepremičnini kot predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje, je bila v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljen in tretji ne bi imel podlage za začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Tako se predlog tretjega za odlog izvršbe preizkuša le še glede obstoja pogojev iz 73. člena ZIZ, torej 1) ali je tretji zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, in 2) ali je tretji obstoj svoje pravice na nepremičnini izkazal s takšno stopnjo verjetnosti, da ni treba izkazati verjetnosti obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (prvi odstavek 73. člena ZIZ), ali pa je obstoj pravice izkazal z manjšo stopnjo verjetnosti in mora zato izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).
neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
ZST v 2. odst. 27. člena res določa, da je zoper sklep o odmeri sodne takse posebna pritožba dopustna le v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ravno za tak primer pa v konkretnem primeru gre: v fazi odmere takse za tožbo tožeči stranki pravno sredstvo zoper odločitev o glavni stvari seveda (še) ni na voljo. Ravno v možnosti pritožbe tiči smisel izdaje odločbe o odmeri sodne takse (za tožbo).
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. OZ člen 1060, 1060.
zamudne obresti - tek - prepoved ultra alterum tantum - odločba ustavnega sodišča
Ker je bila glavna obravnava v postopku na prvi stopnji končana dne 29.3.2005, sodišče pa sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kakršno obstaja v trenutku zadnje glavne obravnave, sodišče prve stopnje nedvomno (še) ni moglo upoštevati odločbe Ustavnega sodišča R Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, saj jo je Ustavno sodišče R Slovenije izdalo (šele) skoraj 1 leto po končani glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je zato pri odločanju o obrestnem delu tožbenega zahtevka (o zamudnih obrestih od glavnice ter izvršilnih in pravdnih stroškov) lahko uporabilo le takrat (še) veljavni čl. 1060 OZ (v zv. s čl. 277/I ZOR). Tudi sicer je sodišče prve stopnje s cit. sodbo (sedaj pravnomočno) odločilo le o obveznosti tožene stranke plačila obravnavanih zamudnih obresti po temelju. Ker pa trenutek plačila obveznosti vnaprej ni znan oz. določen, o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti še ni moglo biti (pravnomočno) odločeno. O višini terjatve bo v morebitnem izvršilnem postopku pravnomočno odločilo šele izvršilno sodišče, ki bo pri tem moralo upoštevati dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.