regulacijska začasna odredba – nevarnost uporabe sile – konkretna fizična prisila oziroma grožnja
Res je, da grozečega nasilja ne predstavlja že vsako protipravno ravnanje nasprotne stranke. Vendar pa je treba upoštevati, da za izdajo začasne odredbe upniku ni potrebno dokazati, da je dolžnik proti njemu že uporabil silo, pač pa zadostuje, da dokaže okoliščine, da nevarnost uporabe sile zoper upnika resno grozi. Obstajati mora torej nevarnost uporabe konkretne fizične prisile ali grožnje.
izločitev zapisnika - zaslišanje oškodovanca - mantalno prizadeta priča
V primerih, kadar se za pričo predlaga osebo, ki je mentalno prizadeta, je potrebno smiselno uporabljati določbo 3. odst. 236. čl. ZKP, ki se nanaša na zaslišanje mladoletnikov. Po navedeni določbi mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot pričo razen, če to zahteva sam obdolženec. Kolikor bi bilo ravnano v nasprotju s to določbo, pa se sodna odločba na tako izpovedbo v smislu 237. čl. ZKP ne sme opreti in gre torej v takem primeru za nedovoljen dokaz.
V fazi, ko je bil po opravljeni javni dražbi za nepremičnino ugotovljen najboljši ponudnik in pridobljena odobritev za prodajo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, bi razveljavitev izvršilnih dejanj vsled umika predloga za izvršbo prizadela kupčeve pridobljene pravice.
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da lahko tožnice demenco pokojne dokazujejo s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo vse dokaze in uporabilo vsa štiri predlagana dokazna sredstva, vendar je v obrazložitvi sodbe zapisalo: "sodišče samo ni strokovno usposobljeno, da bi na podlagi nasprotujočih si izpovedb strank in zaslišanih prič, ki so bile v določenem stiku s pokojno (sorodniki, sosedje, frizerka, znanci ipd.), ocenilo, kakšno je bilo duševno stanje pokojne, zato se je povsem oprlo na izvedeniški mnenji psihiatrične stroke". S tem zapisom je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča dokaznemu sredstvu "izvedenci" neutemeljeno podelilo večjo vlogo kot ostalim dokaznim sredstvom (zaslišanje strank in prič ter vpogled listin), taka dokazna ocena pa predstavlja kršitev določbe 8. člena ZPP, ki jo uveljavljajo tožnice.
Za ugotovitev dejstva, da je bila pokojna gotovo dementna leta 1998, ko je diagnoza zapisana v pokojničinem zdravstvenem kartonu, sodišče izvedenca ne potrebuje, saj za to zadostuje vpogled v listino - zdravstveni karton. Izvedenca sodišče postavi takrat, ko je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. In ravno tak primer je obravnavani, saj iz prvega zdravstvenega kartona, ki se nanaša na kritično obdobje, brez ustreznega strokovnega znanja ni mogoče razbrati, ali je bila pokojna dementna že v času preklica oporoke ali ne.
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.
Odločba tožene stranke v delu, v katerem določa, da tožniku preneha delovno razmerje zaradi upokojitve, je zakonita, saj je bila izdana na podlagi tožnikove zahteve za starostno oziroma predčasno upokojitev oziroma na podlagi njegove pobude po tem, ko je izpolnil pogoje za upokojitev po 2. odstavku 108. člena ZObr.
1. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki "raznih drugih storitev". Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo ter predujem za izvedenca.
2. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine pri zavarovalnicah, so ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka.
plačilo za delo – dogovor o plačilu – svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij
Tožeča stranka je bila v vtoževanem obdobju direktor tožene stranke in je upoštevaje načelo o svobodnem urejanju medsebojnih pogodbenih razmerij upravičena za plačila za opravljanje funkcije, četudi o tem stranki nista sklenili pisne pogodbe. Za upravičenost do plačila zadošča, da je bil dogovor o plačilu razviden iz konkludentnih ravnanj in da ga je tožeča stranka v sodnem postopku dokazala.
ZIZ člen 76, 76/1, 76/2, 76, 76/1, 76/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5.
ustavitev izvršilnega postopka - stečaj samostojnega podjetnika - sposobnost biti stranka - neodpravljiva pomanjkljivost
Če je bil med izvršilnim postopkom nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom - zaključen stečajni postopek, upnik pa izterjuje terjatev, ki je nastala v zvezi s poslovanjem samostojnega podjetnika, je treba izvršilni postopek ustaviti in razveljaviti morebiti opravljena izvršilna dejanja.
premoženjska škoda - padec snega s strehe - poslovna stavba - vzdrževanje - najemnik
Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.
Sodišče prve stopnje je dolžno v primeru, ko ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da tožba ni popolna, to pomanjkljivost odpraviti tako, da stranko pozove, da tožbo dopolni.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 287, 287.
Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
Logična reakcija povprečno skrbnega voznika je, da skuša preprečiti čelno trčenje, saj so prav ob takšnem trčenju zaradi seštevanja hitrosti vozil poškodbe najhujše. Zato je tožnica z umikom na nasprotni, v tistem trenutku prosti vozni pas, reagirala tako kot bi reagiral vsak povprečno skrben voznik.
Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.
ZPIZ člen 125, 125. ZPIZ-1 člen 390, 397, 397, 390, 397, 390. ZDR člen 137/7, 137/7.
nadomestilo plače - čakanje na delo
Če je delavec s preostalo delovno zmožnostjo pridobil pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ-92, za uporabo določil ZDR-02, v katerih je drugače določena pravica do nadomestila plače, ni podlage.
Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napačna ocena rezultatov dokaznega postopka ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 395. člena ZPP, zato predlog ni dovoljen in ga je treba zavreči.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 56, 56. OZ člen 288, 288.
višina terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti - ugovor po izteku roka
O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
ZPP člen 18, 18/3, 29, 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 68, 68.
mednarodna pristojnost - razveza zakonske zveze
Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".