predlog za obnovo postopka - obnova postopka - nepopoln predlog
Predlog za obnovo postopka, v katerem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je predlog vložen v zakonitem roku, se kot nepopoln zavrže brez naroka.
Zgolj nedoseganje zastavljenega plana, ki ni bilo posledica krivdnega ravnanja tožnice, ne zadošča za disciplinsko odgovornost na podlagi 1. odst. 54. člena ZTPDR. Iz tega razloga je odločitev tožene stranke o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje poslovnih listin
S tem, ko je tožnik pripravil individualno pogodbo o zaposlitvi in jo lažno antidatiral z izključnim namenom, da si zagotovi finančne koristi ob zamenjavi vodstva tožene stranke, je kršil pogodbene obveznosti v zvezi s sklenitvijo individualne pogodbe o zaposlitvi. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin in predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZMEPIZ člen 45, 46.
lastnost zavarovanca – delovno razmerje – plačilo prispevkov
Tožnica je dokazala, da je v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, saj dejstva, da so ukrepi za izterjavo plačila prispevkov za to obdobje ostali neuspešni zaradi prenehanja delodajalca oziroma da je bilo plačilo prispevkov vezano na stečajni postopek, ni mogoče šteti njej v škodo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6, 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičena do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.
sprememba delodajalca - prehod pravic in obveznosti - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Ker vse pravice in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo z delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma ker možnost drugačnega dogovora ni predvidena, je morebitna nova pogodba o zaposlitvi, ki jo delavec ob prenosu sklene z delodajalcem prevzemnikom v nasprotju z zakonom in nična.
preživnina - otrok - višina - zvišanje tožbenega zahtevka
Vloga tožeče stranke, s katero zaradi spremenjenih razmer tekom pravdnega postopka zahteva preživnino v višjem znesku kot v tožbi in sicer od trenutka, ko so se razmere spremenile, kar je časovno po vložitvi tožbe in pred vložitvijo takšne vloge, pomeni zgolj povečanje že postavljenega in obstoječega zahtevka za določitev preživnine.
ZPP člen 82, 82/1, 82/5, 152, 82, 82/1, 82/5, 152.
začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika
Založitev stroškov za začasnega zastopnik, kot sledi že iz jezikovne razlage zakonskega besedila, ne pomeni nič drugega kot to, da bo o stroških začasnega zastopnika odločeno skupaj z ostalimi pravdnimi stroški ob končni odločitvi. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razsodilo in glede na dosežen uspeh v postopku pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ob tem pa je spregledalo, na kar v pritožbi pravilno opozarja tožeča stranka, da je zaradi neobičajne procesne situacije (tj. postavitve začasne zastopnice) tudi stroške nasprotne stranke, tj. toženca, plačala tožeča stranka. Stroški toženčevega začasnega zastopnika so toženčevi stroški, zato jih ob odločitvi, da vsaka stranka krije svoje stroške, tožeča stranka, ki jih je založila, lahko zahteva nazaj, in sicer neposredno od toženca. Povedano drugače: da bi bila odločitev res taka, kot je to želelo sodišče prve stopnje, tj. da bi vsaka stranka krila svoje stroške postopka, bi se morala 3. točka izreka izpodbijane sodbe glasiti tako, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je ta založila za njegovo začasno zastopnico.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/1-2, 270, 270/1, 270/1-2.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - neznatna škoda
Tožnica je zatrjevala obstoj pogojev iz 1. in 3. odstavka 270. čl. ZIZ, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe upoštevati vse trditve, ki jih je tožnica navedla kot pravnorelevantne za izkaz verjetnosti okoliščin za obstoj pogoja iz 3. odst. 270. čl. ZIZ.
Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen. Sodišče je ugotovilo, da je upnikov terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom. Nepremičnina, na katero je vložen predlog, dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi. Zato predlog upnika, da se dovoli izvršba na nepremičnini po zaključenem stečajnem postopku, ni utemeljen.
Tožeča stranka mora navesti vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (sklepčnost tožbe) in za trditve o teh dejstvih predložiti dokaze. Ne more pa zahtevati, da bi sodišče izvajalo določene dokaze v informativne namene, da bi torej šele iz dokazov samo razbralo pravno relevantna dejstva, saj ni stvar dokaznega postopka zbiranje trditvenega gradiva.
ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6. ZPP člen 160, 160. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 49, 50, 49, 50.
izvršilni stroški - stroški tretjega - ugovor tretjega
Res da upnik v postopku z ugovorom tretjega ni uspel, saj je smiselno izjavil, da ugovoru ne nasprotuje. Vendar pa v obravnavani zadevi pravna podlaga odločitve o stroških tretjega ni prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa povrnitev izvršilnih stroškov po načelu uspeha, temveč je kot specialen predpis potrebno uporabiti ZIZ. Ta določa, da mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče pa se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Čeprav v obravnavanem primeru do izločitvene pravde v smislu 65. člena ZIZ ni prišlo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da se lahko omenjeno določilo analogno uporabi tudi pri odločanju o stroških ugovora tretjega.
Pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je v pravnem smislu posojilna pogodba, pri kateri je posojilo dano za določen namen, tj. za nakup določene stvari (konkretno osebnega avtomobila), pri čemer se za to pogodbo uporabljajo pravila o prodaji na obroke.
Kadar posojilojemalec zamudi z dvema zaporednima obrokoma, ki hkrati predstavljata osmino namenskega posojila, ima posojilojemalec dve možnosti: bodisi razdre pogodbo bodisi zahteva plačilo ostanka posojila, v nobenem primeru pa ne more vztrajati, da se pogodba izvršuje na enak način tudi odtlej. Pogodbeno določilo, ki ni usklajeno z zakonsko določbo in omogoča tako ravnanje posojilojemalca, nasprotuje določbi 551. člena ZOR in je zato nično. Ta ugotovitev pa pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka uporabiti določbo 546. člena ZOR in ugotoviti, kdaj je nastopil zakonski dejanski stan iz drugega odstavka, tj. kdaj je toženec zamudil z dvema zaporednima obrokoma, ki sta hkrati predstavljala osmino namenskega posojila. V tem trenutku je namreč še neodplačani del dolga zapadel v takojšnje plačilo, ta trenutek pa je tudi tisti, ko ima upnik, tj. tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev, kar pomeni obenem tudi trenutek, ko začne teči zastaralni rok.
spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo - navajanje dejstev - dokazni predlogi - pravočasnost
Sodišče mora v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo, upoštevati navedbe in dokazne predloge stranke v pripravljalni vlogi, vloženi v 8 dneh po prejemu vabila s (prvim) pravnim poukom o omejitvi pravice strank navajati dejstva in dokaze.
ZOR člen 279, 279/1, 279, 279/1. ZPOMZO člen 2, 2.
obresti - prenehanje družbe po zfppod - nasledstvo na aktivni strani
Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je pravno zmotno. 2. člen ZPOMZO sicer predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti, ki pa po svoji notranji zgradbi upošteva revalorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje. Konformno obrestovanje v svojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere. Gre torej za izjemo od splošnega pravila prepovedi anatocizma iz 1. odst. 279. člena ZOR, ki je implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti, pri čemer je glede na določbo 2. odst. 3. člena ZPOMZO utemeljena tudi uporaba komformne metode (tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu II Ips 370/2005 z dne 21.6.2007).
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da so družbeniki izbrisane družbe njeni univerzalni pravni nasledniki tudi na aktivni strani, torej da nanje preidejo tudi terjatve dosedanje družbe (tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS opr.št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002). Ne strinja pa se pritožbeno sodišče s stališčem prvostopnega sodišča, da že dejstvo univerzalnega pravnega nasledstva daje vsakemu od družbenikov upravičenje, da uveljavlja celotno terjatev izbrisane družbe v svojo korist ter da je s statusom univerzalnega pravnega naslednika pridobil status solidarnega upnika. Za presojo materialnopravnih in s tem procesnih upravičenj družbenikov so odločilna pravila družbene pogodbe ali pravila skupnosti civilnega prava (tako tudi zgoraj navedena odločba Ustavnega sodišča RS pod točko 61).
Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 146 čl. ZIZ. Ta določba se uporabi, kadar vloži upnik predlog za izvršbo na dolžnikovo denarno sredstvo zoper vse solidarne dolžnike. To je pravica upnika, ne pa tudi dolžnost.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 14, 337, 337/1, 14, 337, 337/1.
odškodnina - dejansko stanje - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, da ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni bilo vzročne zveze, da škoda ni nastala ter da ni bil prišteven in da ni kriv, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju. Pravdno sodišče lahko tako v odškodninski pravdi samostojno ugotavlja le dejstva o višini škode in presoja morebiten ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti.
ugotavljanje očetovstva - pravila o dokaznem bremenu
Materialno pravo ne določa pravil o tem, kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Toženki se na večkratno vabilo za izvedbo analize DNA v krvi nista odzvali. Zakon o pravdnem postopku v 262. členu določa, da nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje (preneseno na obravnavani primer: da bi dala kri v dokazne namene). Za takšna ravnanja ni predpisana neposredna sankcija, sodišče pa glede na vse okoliščine presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na postavljeni izvedenski inštitut. Uporaba tega pravila v očetovskih pravdah ni izključena. Sodišče je tako pravilno to okoliščino štelo v prid tožniku in je pravilno v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi ocenilo, da je tožnik uspel dokazati, da je oče mld. druge toženke.
Izvedenec je pojasnil, da je na kraju ugotovil, da po tolikih letih dejanskih izmer ni več mogoče ugotavljati, zato se je pri obsegu del oprl na poročilo M.D. in delno izvedensko mnenje, ki ga je po naročilu tožeče stranke izdelal izvedenec B. že v letu 1997. Samo iz tega razloga izvedensko mnenje ni neuporabno. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopno sodišče predpostavke, na katerih je mnenje temeljilo, preverjalo z zaslišanjem prič D. in P. ter z listinami. Gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo obseg del mogoče zanesljivo ugotoviti, tožena stranka ni vodila, čeprav je to po predpisih njena naloga, dela je izvajala kot strokovnjak, tožeča stranka pa je laik. Zato si mora tožena stranka sama pripisati posledice kršitve svojih dolžnosti.