Izvedenec je pojasnil, da je na kraju ugotovil, da po tolikih letih dejanskih izmer ni več mogoče ugotavljati, zato se je pri obsegu del oprl na poročilo M.D. in delno izvedensko mnenje, ki ga je po naročilu tožeče stranke izdelal izvedenec B. že v letu 1997. Samo iz tega razloga izvedensko mnenje ni neuporabno. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopno sodišče predpostavke, na katerih je mnenje temeljilo, preverjalo z zaslišanjem prič D. in P. ter z listinami. Gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo obseg del mogoče zanesljivo ugotoviti, tožena stranka ni vodila, čeprav je to po predpisih njena naloga, dela je izvajala kot strokovnjak, tožeča stranka pa je laik. Zato si mora tožena stranka sama pripisati posledice kršitve svojih dolžnosti.
prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dogovor - priposestvovanje - nastanek nove stvari
V tej pravdi je odločilno vprašanje, ali je bil predmet dogovora prenos lastninske pravice na spornem stanovanju v nadstropju stavbe od prve toženke na pravnega prednika tožnic (in to še za življenja prve toženke). Na podlagi povedanega je pravilen sklep prvostopnega sodišča, da je bila dogovorjena zamenjava stanovanj, ne pa tudi prepustitev stanovanja v nadstropju v last pok. A.S. Vse ostale okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, po mnenju pritožbenega sodišča kažejo na to, da so se stranke dogovarjale o uporabi hiše in kvečjemu o tem, kako si bosta brat in sestra hišo razdelila po materini smrti, vedno pa je bilo jasno, da bo lastnica hiše do svoje smrti mati.
OZ člen 299, 378, 378/1, 381, 299, 378, 378/1, 381.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji poslovanja
Za uporabo 3. točke 1. odstavka 9. člena Splošnih pogojev, na katere se sklicuje tožena stranka, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za trening, oziroma javno tekmo in da zavarovanec sodeluje kot registriran član. Ne zadošča torej, da je športnik izpolnjeval vse pogoje za registracijo in bi lahko bil registriran, ampak je potrebno, da je bil dejansko registriran.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje tudi glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tudi za te velja, da gre sicer za subjektivno doživljanje posledic nesreče, vendar je v skladu z naravo in namenom odškodnine priznanje odškodnine utemeljeno le za tiste bolečine, ki so objektivno pogojene.
spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje pred pravdo - presoja dokazov - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je cenitev sprejelo kot dokaz v smislu listine in ne izvedenskega mnenja, vendar pa ga zatem, ko je ta dokaz izvedlo, ni presojalo po načelu proste presoje dokazov iz 8. čl. ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Ker je sprejelo takšen dokazni sklep, bi moralo ta listinski dokaz upoštevati.
pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi izgube bližnjega
Tožnika preživljata hude telesne bolečine zaradi izgube 18 let starega sina. Živeli so v družinski skupnosti, skupaj so načrtovali sinovo prihodnost, bili so čustveno močno navezani med sabo. Izguba sina je tragična in nenadomestljiva. Prvemu tožniku materi zato pripada pravična denarna odškodnina v znesku l5.022,533 EUR (prej 3.600.000,00 SIT), drugotožniku, očeta pa 12.936,07 EUR (prej 3.100.000,00 SIT).
Dopis ne vsebuje roka za odpravo krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe. Ker rok ni bil določen, za odpoved najemnega razmerja niso bili podani zakoniti pogoji.
vrnitev v prejšnje stanje - motenje posesti - zamudna sodba
Postopek za izdajo začasne odredbe pred pravdo je samostojen postopek, z drugačnim namenom. Namen začasne odredbe je namreč zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa vnaprejšnja zagotovitev določenega pravnega položaja v pravdi, ki je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe še ni.
Tožniki bi morali zatrjevati in dokazati zunanji, neodvisni dogodek, od katerega bi bilo vseeno, ali je pokojni imel ustrezno vozniško dovoljenje ali ne.
pričetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Teorija in sodna praksa sta enotni, da pripoznava temelja zadostuje za pretrganje zastaranja, saj to pomeni, da dolžnik terjatve ne izpodbija, le njeno pravo višino je treba ugotoviti.
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 165, 165/3, 165, 165/3. ZOI-1 člen 12, 12.
sprememba priimka mladoletne osebe - soglasje mladoletnika
Mladoletna je bila rojena in je torej v času odločanja že dopolnila 11 let, zato sprememba njenega imena brez njenega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposobna izraziti svoje volje, ni dopustna, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).
ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. URS člen 155, 155. ZPP člen 165, 355, 165, 355.
preživninska obveznost - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - ukinitev plačevanja preživnine - prepoved retroaktivne veljave zakona
Tožnik utemeljuje svoj zahtevek na spremenjenem določilu 123. člena ZZZDR, ko je bilo črtano določilo, da so starši dolžni tudi po polnoletnosti preživljati svoje otroke z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki se ne šolajo več redno. S takšno spremembo zakonskega določila je zakonodajalec prenesel dolžnost preživljanja s staršev na državo, vendar pa tega ni mogel storiti retroaktivno tudi za tiste, ki imajo glede preživnine že veljaven izvršilni naslov. Retroaktivna veljava zakonov je z Ustavo Republike Slovenije prepovedana (člen 155), zato ostanejo sodne odločbe in poravnave tudi po takšni spremembi zakona v veljavi in sama sprememba še ne pomeni tudi možnosti spremembe pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave. Samo sprememba zakona torej ne pomeni spremenjene okoliščine, lahko pa to pomeni prispevek države k preživljanju toženke v kolikor so se s tem toliko zvišali njeni dohodki, da preživnina ni več potrebna ali pa je potrebna v nižjem znesku.
ZIZ člen 226. ZOR člen 277, 279, 279/1. OZ člen 376, 1060. ZOMZO- člen 2. ZPOMZO člen 2, 3.
način obračuna zamudnih obresti - obrestno obrestovanje - prenehanje teka obresti - nenadomestno dejanje
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006 odločilo, da se 1060. čl. OZ razveljavi, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002, uporablja 277. čl. ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Tudi za tista obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, za obresti, ki tečejo po 01.01.2002, je treba uporabljati 376. čl. OZ, ki določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-267/06 z dne 15.03.2007 (objavljena v Ur. l. RS, št. 29/07 dne 30.03.2007) že odločilo, da 376. čl. OZ ni v neskladju z ustavo. V času odločanja sodišče prve stopnje odločba ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 1060. čl. OZ še ni bila izdana, vendar mora sodišče druge stopnje upoštevati zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, saj se ta uporablja le za tista razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.
1. Bistvena razlika med predlogom za začasno odredbo in sklepom o stikih so le stiki med poletnimi počitnicami in stiki po koncu uvajalnega obdobja, za katere nasprotna udeleženka meni, da ogrožajo otrokove koristi. Za oboje velja, da je njihova dejanska realizacija premaknjena v čas po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil končan nepravdni postopek ureditve stikov, kar pomeni, da začasna odredba niti ne more biti primerno sredstvo za odpravo zatrjevane nevarnosti za otroka.
2. Zgolj zaradi vztrajanja pri drugačni ureditvi stikov, kot jih je uredilo sodišče, ne da bi obstajale spremenjene razmere in ne da bi bile v času, za katerega bi začasna odredba stike urejala, (nepopravljivo) ogrožene otrokove koristi, nasprotna udeleženka ne more doseči odločitve o stikih z začasno odredbo.
ZIZ sicer nikjer ne določa, kdaj se izvršilni postopek konča, vendar pa se s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oprava izvršbe šele začne, konča pa se z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača, ali pa s sklepom o ustavitvi postopka zaradi morebitne neuspešnosti izvršbe.
Na tistega, ki je solastnika izključil iz souporabe solastne stvari, je prešla korist povezana z uporabo in upravljanjem celotne nepremičnine, vključno z dovoljenjem drugim osebam (skupnim otrokom), da jo smejo uporabljati, zato je dolžan izključenemu solastniku povrniti celotno korist zaradi uporabe njegovega solastninskega dela nepremičnine.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo premoženjsko stanje tožeče stranke in pravilno zaključilo, da ni razlogov, da se ga oprosti plačila sodnih taks.
Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ko se je takoj po vložitvi tožbe izreklo za krajevno nepristojnost, s tem pa je odločilo v nasprotju z II. odst. 22. čl. ZPP.
ocenitev vrednosti nepremičnin - načelo kontradiktornosti
Sodišče s tem, ko stranki ni poslalo izvedenčeve cenitve nepremičnin, stranki ni dalo možnost, da se izjavi o cenitvi in da poda pripombe na cenitev. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka.