Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ko se je takoj po vložitvi tožbe izreklo za krajevno nepristojnost, s tem pa je odločilo v nasprotju z II. odst. 22. čl. ZPP.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17, 17/2, 17/2-3.
dogovor o preživnini, sklenjen pri centru za socialno delo - izvršilni naslov - sodna izvršba
Dogovor o preživnini, sklenjen pri centru za socialno delo po takrat veljavnih predpisih, je listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov, in torej izvršilni naslov v skladu z materialno določbo 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ. Sprememba določbe 17. člena ZIZ z novelo ZIZ-A po stališču višjega sodišča ni vplivala na opredelitev dogovora kot izvršilnega naslova za sodno izvršbo.
Potrebni obseg zavarovanja bi predstavljala prepoved izplačila kupnine v višini 3.320.629,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne pa prepoved kakršnegakoli izplačila.
Sodišče sme za zavarovanje terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (271. čl. ZIZ). Ena izmed vrst začasnih odredb je lahko tudi ta, da se dolžniku prepove razpolaganje z denarnim zneskom, do katerega bo upravičen v izvršilnem postopku, ki se izvrši z obvestilom izvršilnemu sodišču, da dolžniku ne izplača znesek do katerega bi bil upravičen.
ZIZ sicer nikjer ne določa, kdaj se izvršilni postopek konča, vendar pa se s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oprava izvršbe šele začne, konča pa se z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača, ali pa s sklepom o ustavitvi postopka zaradi morebitne neuspešnosti izvršbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo premoženjsko stanje tožeče stranke in pravilno zaključilo, da ni razlogov, da se ga oprosti plačila sodnih taks.
odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki
V obravnavani pravni situaciji, ko je Ustavno sodišče omejilo avtomatično odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, je tako zmotno opiranje izključno na stanje v sodnem registru in pravno načelo zaupanja v takšno stanje, saj v tem primeru UO glede neodgovornosti pasivnega družbenika za dolgove družbe, ne bi veljala za nobenega družbenika, vpisanega v sodni register, kar pa ni bil njen namen.
ZPP člen 154, 154/3, 155, 163, 165, 165/2, 358-4, 154, 154/3, 155, 163, 165, 165/2, 358-4. OZ člen 299, 378, 378/1, 381, 299, 378, 378/1, 381.
plačilo zavarovalnine iz police življenjskega zavarovanja - valutna klavzula - tožbeni zahtevek v tolarski protivrednosti - zakonske zamudne obresti
Tožeča stranka je z vlogo z dne 11.04.2007 kapitalizirala do 01.01.2007 natekle zakonske zamudne obresti od tolarske glavnice in od tako obračunanih obresti zahtevala zakonske zamudne obresti od 01.01.2007 do plačila. Na podlagi določila 381. člena OZ je mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice, ki se zavzema za tek zakonskih zamudnih obresti od kapitaliziranih obresti od 01.01.2007 do 10.04.2007, zavrnilo. Prav tako pa je zavrnilo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi od 01.01.2007 do 02.01.2007, saj so bile kapitalizirane obresti obračunane do 01.01.2007 in je ta dan v obračunu že zajet, zato gredo tožeči stranki nadaljnje zakonske zamudne obresti šele od 02.01.2007 dalje.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - dejansko stanje
Ker je bila obdolženka spoznana za krivo, da je krivo podjemno pogodbo uporabila kot pravo, vprašanje kdo je ponaredil podpis direktorja za presojo njenega ravnanja ni pomembno.
ZKP člen 368, 368/1, 368/2, 368/3, 368, 368/1, 368/2, 368/3.
napoved pritožbe - pravočasna ali preuranjena - nastanek pravice do napovedi pritožbe - napoved pritožbe pred razglasitvijo sodbe
Tudi če je obdolženec med glavno obravnavo, ko sodbe še ni moglo biti, dvakrat izjavil, da se bo pritožil na višje sodišče (prvič kot pripomba na obremenilno izpoved oškodovanke, drugič pa v končni besedi), po razglasitvi sodbe pa se glede napovedi ni izjasnil, nato pa je tudi ni pisno vložil, takšnih izjav ni
mogoče šteti kot veljavno napoved pritožbe. Ta pravica nastane šele z razglasitvijo sodbe.
KZ člen 48, 48/1, 48, 48/1. ZKP člen 383, 383/1, 383/1-2, 383, 383/1, 383/1-2.
kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštetje kazni - enotna kazen - preizkus po uradni dolžnosti
Ker je obdolženec storil sedanje nadaljevano kaznivo dejanje prej in med prestajanjem kazni zapora po poprejšnji sodbi, je treba v skladu s I. odst. 48. čl. KZ prestano kazen všteti v sedanjo enotno kazen. Gre za kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo, ker sodišče 1. stopnje tega vštetja ni opravilo. Ta kršitev pritožbeno ni bila uveljavljena, zato se upošteva po uradni dolžnosti.
Ob vprašljivem stališču sodišča prve stopnje, da bi obsojenec lahko izpolnil v pogojni obsodbi naložen mu posebni pogoj iz naslova prejete denarne socialne pomoči, sodišče tudi ni popolno razjasnilo, ali je obsojenec s popravilom poškodovanih vrat oškodovancu povrnil škodo, ki je bila v okviru posebnega pogoja v pogojni obsodbi ovrednotena sicer v denarju. Iz navedenega razloga je bila sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje.
KZ člen 11, 11/1, 11/2, 11, 11/1, 11/2. ZKP člen 373, 373.
silobran - uporabljeno sredstvo
Če obdolženi zanika, da je v silobranu uporabil zoper oškodovanca razpršilo, sodišče pa zanesljivo ugotovi, da je z njim oškodovanca lahko telesno poškodoval, ne more ugotoviti, da je to storil v silobranu. Za silobran morata biti dokazana najprej sredstvo in način obrambe.
URS člen 26, 26/2, 134, 26, 26/2, 134. ZPP člen 76, 76/1, 76, 76/1.
neposredna odškodninska odgovornost sodnika
Po prvem odstavku 134. člena URS je absolutno izključena odgovornost nosilca sodniške funkcije za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču - to pa ni le končna odločitev, temveč celota procesnih in materialnopravnih odločitev, ki je pripeljala do končnega rezultata v posamičnem sodnem postopku. Materialna imuniteta torej izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe.
Predno sodišče odloči o obnovi izvršilnega postopka, mora odločiti o obrazloženosti ugovora. Če ugovor ni obrazložen, je obnova nesmiselna, saj se zadeva ne bo obravnavala v pravdi.
vzgoja in varstvo otroka - onemogočanje otrokovih stikov
ZZZDR določa, da sodišče lahko otroka zaradi onemogočanja stikov zaupa drugemu od staršev le, če ugotovi, da je le tako mogoče varovati otrokovo korist. Torej za odločitev ni pomembna korist enega ali drugega od staršev, ampak izključno korist otroka tudi na račun pravic staršev. V okviru te ocene pa mora sodišče s pomočjo izvedenca - ker samo tega strokovnega znanja nima - oceniti kaj je za otroka manj (bolj) škodljivo; da ostane pri tistemu od staršev, ki stike onemogoča, ali, da ga sodišče zaupa drugemu od staršev. Pri tem pa mora sodišče res najprej oceniti sposobnost obeh staršev za varstvo in vzgojo otroka, upoštevajoč zlasti njune osebnostne značilnosti in psihosocialno funkcioniranje, prav tako pa tudi druge okoliščine, med katerimi so tudi materialni pogoji.
Sodišče prve stopnje pa je pravilno izhajalo iz predpostavke, da bo mati stike med hčerko in očetom onemogočala in je zato pravilno primerjalo posledice materinega škodljivega ravnanja, ki lahko dolgoročno zelo vpliva na razvoj otroka, in škodljive posledice radikalne spremembe v načinu življenja, nenaden prehod iz znanega okolja in od matere, na katero je deklica čustveno navezana, k očetu, s katerim zaradi materinega ravnanja, nima stikov. Vendar je sodišče prve stopnje to ocenilo na načelni ravni, ob upoštevanju splošnih strokovnih ugotovitev o škodljivem vplivu onemogočanja stikov z drugim od staršev. Toženka utemeljeno opozarja, da pri tem zlasti ni ocenilo tožnikovih osebnih značilnosti in njegovega psihosocialnega funkcioniranja in s tem njegove sposobnosti poskrbeti za kvalitetno varstvo in vzgojo hčerke. Toženka ima prav, da bi moralo sodišče to oceno podati upoštevajoč vse okoliščine na strani tožnika, toženke in zlasti tudi ob upoštevanju osebnih lastnosti mld. P. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi samo podalo takšno oceno, zato bo moralo izvedenki naložiti dopolnitev izvedenskega mnenja.
Postavljeni tožbeni zahtevek je nesklepčen saj bi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku toženec izgubil pravico, da kot lastnik sosednje nepremičnine odstrani in si prilasti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.
vknjižba zastavne pravice - ovira za vpis - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - izbris zaznambe
ZZZK-1 ne daje zemljiškoknjižnemu sodišču podlage za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve po uradni dolžnosti zaradi poteka veljavnosti začasne odredbe, na podlagi katere je bila prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovana.