CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0001676
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1, 274, 274/1, 339, 339/1.
družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - tožba na izključitev družbenika - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe
Zgolj dejstvo, da je nad družbo začet stečajni postopek samo po sebi še ne pomeni izgube pravne koristi za tožbo tožeče stranke kot družbenika te družbe na izključitev drugega družbenika iz družbe in ne opravičuje uporabe določbe 1. odst. 274. čl. ZPP.
ZGD člen 578, 580, 578, 580. ZFPPod člen 27, 37, 27, 37.
odgovornost družbenikov - pogodbena organizacija združenega dela - izbris iz sodnega registra
1. Dejstvo je, da se POZD IPPI ni organiziral v skladu z določbami takrat veljavnih predpisov, vendar to ne pomeni, da je POZD IPPI prenehal obstajati kot gospodarski subjekt vse do njegovega izbrisa iz sodnega registra, do česar je prišlo na podlagi 1. odst. 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod.
2. Z izbrisom je na podlagi določbe 4. odst. 27. člena ZFPPod prešla odgovornost za obveznosti POZD na njegove ustanovitelje.
Ustanova oporoke je izraz svobode testiranja, izraz svobode oporočiteljeve volje, zato ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev šele, ko in če oporoke ni oziroma ta iz takšnega ali drugačne razloga ni veljavna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so oporočna določila (glede predmetov/obsega zapuščine) nejasna, med dediči pa ni soglasja o tem, katere parcelne številke je imela oporočiteljica v mislih, zato je zaključilo, da je oporoka nična ter dediščino razdelilo na podlagi zakonitega dedovanja. Tak zaključek prvostopenjskega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten. Pogoj določenosti ali vsaj določljivosti (ugotovljivosti) vsebine oporoke velja tudi glede predmetov dedovanja oziroma glede obsega zapuščine, vendar je vsebina oporoke nedoločljiva (šele), če se je tudi s sredstvi razlage na da ugotoviti. Sodišče prve stopnje materialnih določb razlagi oporoke ni uporabilo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 168, 168/4, 168, 168/4. ZZK-1 člen 142, 148, 151, 142, 148, 151.
predlog za vknjižbo lastninske pravice - začasna odredba
Spregledano je bilo, da se zemljiškoknjižni postopek po določbi 168. čl. ZIZ ne vodi na predlog, ampak gre za vpis po uradni dolžnosti, ko sodišče po uradni dolžnosti poskrbi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika le v primeru predložitve za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine.
Tožnik uveljavlja proti tožencu kot samostojnemu podjetniku odškodninsko terjatev. Odškodninsko odgovornost delodajalca je za tak primer urejal 73. čl. v času škodnega dogodka veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, po katerem je delodajalec za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu ali v zvezi z delom, odgovarjal po splošnih načelih odškodninskega prava. V tej zadevi je pomembno, da gre za razmerje delodajalec - delavec in je zato utemeljen zaključek, da je šlo v tem odškodninskem sporu za terjatev, ki je bila v zvezi z registrirano dejavnostjo toženca kot samostojnega podjetnika in ne za toženčevo osebno odškodninsko odgovornost, ki z njegovo dejavnostjo ne bi imela nobene zveze, kot skuša prikazati pritožba.
Nevarna stvar v smislu 173. čl. ZOR je tista, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za njene uporabnike. Kdaj gre za ti. povečano nevarnost ni lahko ugotoviti; ali je neka stvar nevarna, je treba presojati tudi glede na okoliščine, v katerih je nastala škoda.
Za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti (hkrati) izpolnjena dva pogoja: da predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, in da se je ta listina uničila oziroma izgubila.
ZKP člen 368, 368/1, 369, 369/1, 368, 368/1, 369, 369/1.
pritožba - napoved pritožbe zoper sodbo
Vlogo, ki jo je obdolženec podal na sodišče v okviru roka za napoved pritožbe zoper sodbo in ki vsebuje vse bistvene podatke, ki jih sicer mora obsegati pritožba zoper sodbo v skladu s 1. odstavkom 369. člena ZKP, je potrebno obravnavati ne le kot pravočasno napoved pritožbe zoper sodbo, temveč istočasno tudi kot samo pritožbo zoper sodbo.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 265, 265/1, 265, 265/1. ZPPPD člen 4, 4/1, 4, 4/1.
neupravičena proizvodnja mamil - neupravičena proizvodnja mamil za lastne potrebe - proizvodnja mamil
Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da za neupravičeno proizvodnjo mamil, ki je ena od več predvidenih alternativnih izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst.196. člena KZ, ni bistveno, ali je storilec mamilo gojil zase ali za prodajo, torej inkriminirana je tudi neupravičena proizvodnja mamil za lastne potrebe. Pojma "proizvodnja mamil" kazenski zakon ne opredeljuje, pač pa je tak pojem opredeljen v 1. odst. 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki kot proizvodnjo droge šteje vse postopke, kjer se pridobivajo snovi, ki imajo psihotropne učinke, vključno z gojenjem takih rastlin. Navedena zakonska opredelitev je uporabna tudi za opredelitev tega pojma v 1. odst. 196. člena KZ. Glede na tako opredeljen pojem "proizvodnja mamil" je povsem irelevantno, kakšno količino konoplje bi obdolženec v končni fazi pridobil z gojenjem teh rastlin.
Nepremičnina nasprotne udeleženke se bo z ustanovitvijo nujne poti po že obstoječi trasi uporabljala na enak način, kot jo uporablja nasprotna udeleženka, torej za prevoze z osebnimi vozili in podobnimi vozili. Iz teh ugotovitev sledi tudi logičen sklep, da obremenitev ne bo nesorazmerna.
Sodišče prve stopnje je v sklep o dedovanju povzelo svojo ugotovitev, da naj bi znašala vrednost zapuščine 847.943,00 SIT. Vendar ima ta ugotovitev pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine.
Res je tudi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka s postavitvijo zapornice storila očitano ji motilno dejanje, taki ugotovitvi mora zato nujno slediti dajatveni izrek sklepa, temu pa je bilo ugodeno, s prepovednim zahtevkom, nepotrebno in nesmiselno pa je v izreku sklepa ugotavljati, da je bila posest motena, za tak ugotovitveni zahtevek po materialnem pravu ni podlage.
odvzem premoženjske koristi - obvezen odvzem premoženjske koristi
Glede na določilo 95. člena KZ storilec premoženjske koristi, ki jo pridobi s kaznivim dejanje, v nobenem primeru, tudi ne glede na njegovo slabo finančno stanje, ne more obdržati. Odvzem premoženjske koristi, ki jo storilec pridobi s kaznivim dejanjem, je torej obvezen in ne fakultativen.
Tožencu ni mogoče naložiti plačila škode, ki je posledica kazenske sodbe in ki jo tožnik utemeljuje s tem, da je bil v kazenski postopek pahnjen zaradi toženčevega nedopustnega ravnanja.
vrnitev štipendije – pogodba o štipendiranju – prenehanje delovnega razmerja po krivdi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
V kolikor delavec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne sprejme ponujene nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, sicer nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR, ni pa dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije po pogodbi o štipendiranju, saj ni mogoče šteti, da mu je delovno razmerje predčasno prenehalo po njegovi krivdi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001684
KZ člen 229, 229/2, 229, 229/2.
dejansko stanje - oškodovanje tujih pravic
Za presojo obdolženčevega ravnanja v smeri očitanega kaznivega dejanja po 2. odst. 229 čl. KZ je odločilnega pomena zanesljiva ugotovitev, da je obdolženec po tem, ko je prejel sklep o izvršbi in bil seznanjen s tem, da se bo njegovo tovorno vozilo prodalo za poplačilo upničine terjatve, tovorno vozilo prodal in tako preprečil izvršbo ter s tem brez dvoma upnico namenoma oškodoval.