kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001602
KZ člen 212, 212/1, 212/1-3, 212, 212/1, 212/1-3. ZKP člen 372, 372/4, 372, 372/4.
nadaljevano kaznivo dejanje - dejanski stan - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve kazenskega zakona v smislu 4. tč. 372. čl. ZKP, ko dejanj pod tč. 1 in 2 izreka prvostopne sodbe ni pravio opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine. Nadaljevano kaznivo dejanje ni institut, urejen v KZ, zato ni mogoče govoriti o tem, da je sodišče uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti. Razloge zakaj dejanj ni opredelilo kot nadaljevanega je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z upoštevanjem vseh stalnih in spremenljivih kriterijev kot jih je izdelala sodna praksa. Ostala tri obt. očitana kazniva dejanja so bila z vso sigurnostjo storjena na vlomen način zato je prav vseeno ali je obt. pri tem uporabil ožjo železno palico ali širše montirno železo.
povzročitev prometne nesreče - malomarnost - vzročna zveza
Podana je vzročna zveza med obtoženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in sicer 1. odst. 116. čl. v zv. z 2. odst. 117. čl. in 15. odst. 89. čl. ZVCP in nastalo prometno nesrečo, h kateri je ugotovljeno sopotnikovo ravnanje na motornem kolesu samo soprispevalo, ni pa bilo zanjo vzrok.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0001684
KZ člen 229, 229/2, 229, 229/2.
dejansko stanje - oškodovanje tujih pravic
Za presojo obdolženčevega ravnanja v smeri očitanega kaznivega dejanja po 2. odst. 229 čl. KZ je odločilnega pomena zanesljiva ugotovitev, da je obdolženec po tem, ko je prejel sklep o izvršbi in bil seznanjen s tem, da se bo njegovo tovorno vozilo prodalo za poplačilo upničine terjatve, tovorno vozilo prodal in tako preprečil izvršbo ter s tem brez dvoma upnico namenoma oškodoval.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC01584
KZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372-4, 370, 370/2, 372, 372-4.
davčna zatajitev - dejanski stan - nadaljevano kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni institut urejen v KZ, zato o kršitvi kazenskega zakonika oz. kazenskega zakona ni mogoče govoriti, če v napadeni sodbi ni uporabljen na konstrucijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
Kriterije za presojo ali je obdolžencu očitati dvoje ali zgolj eno nadaljevano kaznivo dejanje je izdelala sodna praksa.
V konkretni zadevi odškodnina po 73. členu ZDen obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo.
Izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v stroškovnem delu ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje nobenih razlogov na katerih bi temeljila sprejeta odločitev.
Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in eurih, ki ureja obveznost dvojnega označevanja cen in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja eura kot zakonitega plačilnega sredstva, ne velja za sodišče, ki je državni organ, ki ne opravlja dejavnosti ponujanja blaga in storitev.
disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - sklep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR
Ker je komisija, ki je obravnavala tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, odločila šele po poteku šestih mesecev od tedaj, ko je oseba, upravičena za podajo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, izvedela za kršitev delovne obveznosti in storilca, je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka.
predlog za obnovo postopka – novi dokazi – kazenski postopek – oprostilna sodba
Predlog za obnovo postopka, v katerem se tožnik sklicuje na dokaze, ki so bili izvedeni v kazenskem postopku in ki bi jih lahko predlagal že v prejšnjem postopku, ni utemeljen. Kazenska oprostilna sodba ne vpliva na delavčevo odgovornost, pojem „znaki kaznivega dejanja“, ki ga uporabljajo delovnopravni predpisi, pa ne pomeni, da je disciplinska kršitev storjena le v primeru, če je delavec pravnomočno obsojen kaznivo dejanje. O tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev, ali ima dejanje znake kaznivega dejanja, v delovnopravnem sporu odloča delovno sodišče.
ZLS člen 21, 21/2. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44. OZ člen 131, 131/1, 135, 163, 131, 131/1, 135, 163.
škoda - podlaga za odgovornost - deljena odgovornost - popravilo pločnika
Sestop s pločnika pred prečkanjem ceste tako, da pešec stopi na robnik pločnika, je vsakdanja hoja pri sestopu s pločnika in je povsem v skladu s tem, čemur so pločniki namenjeni.
Okoliščina, da je tožeča stranka uveljavljala od tožene uporabnino v višini izstavljenih računov za najemnino, za toženo stranko v postopku pred sodiščem na prvi stopnji očitno ni bila sporna, saj tako opredeljenemu zahtevku z ničemer ni konkretno ugovarjala. Njenih ugovorov, s katerimi je izpodbijala le zahtevek tožeče stranke po temelju, pač ni mogoče šteti kot konkretno prerekanje zahtevka tudi po višini.
Dokazna ocena mora biti skrbna, kar pomeni, da mora biti odločba tako obrazložena, da prepriča tako sodišče kot stranke. Dejanje, ki sta ga opravila toženca po svojih delavcih je motilno dejanje, saj je bil poseg takšen, da jima je povzročil škodo in sta toženca torej posegla v posest tožnika.
pogodba v korist tretjega - pridobitev terjatve po beneficiarju
Ni izključeno, da gre v tem primeru za pogodbo v korist tretjega. Če bi se takšna pravna kvalifikacija izkazala v novem postopku za pravilno, bi kazalo upoštevati določilo 1. odstavka 126. čl. OZ, po katerem izpolnitev lahko zahteva (tudi) tretja oseba oziroma pogodbeni upravičenec. V teoriji je uveljavljeno stališče, po katerem pravica, dogovorjena v korist tretjega, priraste v načelu v upravičenčevo premoženje že s samo sklenitvijo pogodbe v korist tretjega (arg. 1. odst. 126. čl. OZ; Ada Polajnar Pavčnik v Obligacijski zakonik s komentarjem, redaktorja Miha Juhart in Nina Plavšak, 1.knjiga, stran 659). Tako za pridobitev terjatve (zahtevka) niti ni potrebno upravičenčevo sodelovanje pri sklepanju oziroma njegovo naknadno akceptiranje pogodbenih določil.
Slabši finančni položaj, v katerem se je znašel dolžnik, in njegova skrb za še drugega mladoletnega otroka ne predstavljata ugovornega razloga iz 55. čl. ZIZ.
ZDR člen 73, 73/1, 204, 204/1, 73, 73/1, 204, 204/1.
sprememba delodajalca - izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja - sodno varstvo
Tožeče stranke so uveljavljale nadaljevanje delovnega razmerja po izbrisu družbe B. d.o.o. pri toženi stranki. Dejavnost te družbe se je nadaljevala v okviru družbe P. d.o.o., zato bi tožeče stranke nadaljevanje delovnega razmerja lahko uveljavljale le od družbe P. d.o.o. in ne od tožene stranke. Ker tožeče stranke tega od družbe P. d.o.o. niso uveljavljale, je potrebno tožbo zavreči, saj bi delavci od delodajalca prevzemnika lahko uveljavljali izpolnitev pogodbenih in drugih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja s tožbo le v primeru, da bi predhodno pisno zahtevali izpolnjevanje obveznosti po 1. odstavku 204. člena ZDR.
razdružitev solastnega premoženja - ustanovitev služnostne pravice
Stvarna služnost se po 125. čl. ZNP v postopku za delitev stvari ustanovi le, če posamezni udeleženec dele stvari, ki so mu bile dodeljene, ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
ZOR člen 446, 446/1, 446, 446/1. ZPPSL člen 2, 117, 117/1, 118, 125, 125/1, 2, 117, 117/1, 118, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku
S privativnim prevzemom dolga, ko je družba M. stopila v dolžniško razmerje z upnikom I.H. namesto starega dolžnika je treba upoštevati 1. odst. 117. člena ZPPSL, ki ureja pobot kot enega od načinov, v stečajnem postopku priviligiranega prenehanja obveznosti. V konkretnem primeru pa tudi ni šlo za nedovoljen pobot, predpisan v 118. členu ZPPSL. Družba M. je namreč dolg prejšnjega dolžnika prevzela.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti bi imela lahko samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika (z dne 8.11.2001) z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika (terjatev iz pogodbe št. 5/11 z dne 16.10.2001). Ker je pobotna izjava z dne 9.11.2001 izpodbijana (A/4) kot pravno dejanje oškodovanja upnikov, bi, če bi bilo pravnomočno ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, v razmerju do stečajnega dolžnika ponovno oživeli terjatvi upnika nasproti dolžniku (iz pogodbe o prevzemu dolga) in dolžnika nasproti upniku (iz pogodbe št. 5/11), ki sta zaradi pobotne izjave prenehali. Obe terjatvi bi nato ex lege veljali za pobotani na podlagi 2. odst. 117. člena ZPPSL.
ZVZD člen 33, 33. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - odklonitev dela
Čeprav je tožnica odklonila odrejeno delo in s tem zavestno kršila svoje delovne obveznosti, njeno ravnanje ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je delo odklonila v okoliščinah, ki opravičujejo njeno ravnanje glede na njeno zdravstveno stanje in ugotovljeno nezmožnost za delo na delovnem mestu, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.