izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog - novote
Pritožbene trditve v smeri, da družba ima premoženje (sredstva, terjatve in zaloge, vse v vrednostih, ki jih navaja v pritožbi), so nova dejstva, ki jih glede na 5. odst. 34. čl. ZFPPod ni mogoče upoštevati.
Umik ponudbe ponudnika na sami javni dražbi in tekom le-te ter ravnanje sodnika, ko zatem nadaljuje z draženjem in zbiranjem najugodnejših ponudb, ne predstavlja kršitev načina poteka dražbe, kot tega opredeljuje ZIZ v 1, 2 in 3. odstavku 189 člena.
ZST člen 34, 34/1, 35, 35/3, 34, 34/1, 35, 35/3. ZPP člen 18, 18.
vrnitev sodne takse - sodna pristojnost
Zahteva za vrnitev plačane sodne takse se vloži pri sodišču, sodišče zahtevo posreduje pristojnemu davčnemu uradu, ki o zahtevi odloči, za odločitev o zahtevi torej ni pristojno sodišče.
ZOR člen 1012, 1012/1, 1012, 1012/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 436, 436/3, 319, 319/3, 324, 324/3, 436, 436/3. OZ člen 1060, 1060.
pobotni ugovor - procesna teorija pobotanja - izrek sodbe v primeru pobotnega ugovora - pravnomočnost odločitve o obstoju v pobot uveljavljane terjatve
Ob ugotovitvi tožnikove terjatve do toženca in popolni zavrnitvi njegove v pobot ugovarjane terjatve, mora pritožbeno sodišče razveljaviti tudi prvi del izpodbijane sodbe, če ugotovi, da vsa relevantna dejstva o pobotnem ugovoru niso ugotovljena.
pritožba - pravočasnost - podatki na povratnici - vročilnica
Povratnica ima glede na opravljeno vročitev po pošti vlogo vročilnice, če vsebuje vse podatke v smislu določbe 149. čl. ZPP in je javna listina v skladu z določbo 224. čl. ZPP, pravilnost vsebine le-te pa ni mogoče izpodbiti zgolj s pritožbeno trditvijo, ki ni dokazana.
Pravnomočna odločitev sodišča, da je tožena stranka tožniku dolžna priznati vse pravice z dela in po delu za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe, pomeni, da je bilo prenehanje delovnega razmerja (na podlagi nedokončanega prvostopnega sklepa delodajalca) nezakonito in je tožnik upravičen do vtoževane pavšalne odškodnine po kolektivni pogodbi.
stvarna pristojnost - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta
Pri nedenarnem tožbenem zahtevku je navedba vrednost spornega predmeta v dispoziciji tožeče stranke, zato je odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi. Posledice zmotno navedene vrednosti spornega predmeta v tožbi zadevajo tožečo stranko, dejstvo o preveč plačani sodni taksi pa ni odločilno za ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča.
predmet izvršbe - izvršba na gozdna drevesa - zakonske omejitve - režim poseka
Po čl. 32 ZIZ je možno predlagati izvršbo s posekom stoječih dreves v gozdu (etat). Upoštevati pa je treba predpise, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi. Ugotoviti je treba, ali je režim poseka prost, ali pa je za posek potrebno upravno dovoljenje, ali soglasje pristojnega organa, ali službe. Režim poseka mora zatrjevati upnik.
ZOR člen 897, 919, 940, 941, 897, 919, 940, 941. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
stroški pravdnega postopka - izvensodna poravnava - umik tožbe - zahteva za povrnitev stroškov
Iz določb Zakona o obligacijskih razmerjih o zavarovanju izhaja obveznost zavarovalnice, da v primeru zavarovanja odgovornosti plača oškodovancu odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer. Zavarovalnica je s sklenitvijo izvensodne poravnave in plačilom odškodnine ravnala v imenu prvega toženca, zato je potrebno šteti, da je odškodnino plačal prvi toženec sam.
ZPP člen 358, 358/2, 358/4, 358, 358/2, 358/4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 93, 93/1, 93/1, 93, 60/2-3, 60/2, 60.
pravica do dela s krajšim delovnim časom - pravica do delne invalidske pokojnine - posredno izveden dokaz - pisno izvedensko mnenje - sprememba sodbe
Sodni izvedenec je mnenje podal pisno (in ne ustno), zaradi česar gre za posredno izveden dokaz, ki pa ga je sodišče prve stopnje presojalo zmotno in na njegovi podlagi napravilo napačen materialnopravni sklep, da je pri tožniku podana II. kategorija invalidnosti. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 358. člena ZPP spremenilo.
Določba 1. odstavka 93. člena ZPIZ-1 se je spremenila šele z novelo ZPIZ-1E, ki je pričela veljati s 1.1.2004. Po določbi v besedilu pred sprejemom ZPIZ-1E je imel namreč pravico do dela s krajšim delovnim časom - kar vtožuje tožnik - in do delne invalidske pokojnine le zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez poklicne rehabilitacije. Šele po 1.1.2004, torej po uveljavitvi novele ZPIZ-1E, sta bili navedeni pravici priznani tudi invalidu II. kategorije, pod pogojem, da je II. kategorija invalidnosti nastala po dopolnjenem 50. letu starosti.
Tožnik je imel po prenehanju zavarovanja na temelju delovnega razmerja kot poslovodja d.o.o. lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi samega zakona. Ker lastnost zavarovanca kot poslovodna oseba ni pogojevana s cenzusom, višina osnove za obračun dohodnine ni bistvena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4. OZ člen 190, 190/3, 190, 190/3. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5, 5/1, 5/1-b.
stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev - delovno razmerje
Za določitev stvarne pristojnosti je bistveno to, da zahtevani zneski izvirajo iz delovnega razmerja med pravdnima strankama, saj so v času izplačila predstavljali obveznost tožeče stranke kot delodajalca do izplačila oziroma pravico tožene stranke kot delavke do prejema plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, sedaj pa ti zneski predstavljajo neupravičeno obogatitev tožene stranke na račun njenih pravic v času domnevno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Tožeča stranka pa s tožbo zahteva tudi povrnitev plač, ki jih je izplačala toženi stranki na podlagi dejanskega obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama in obojestranske realizacije pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v obdobju od avgusta pa do novembra 2004.
Vsi s tožbo zahtevani zneski se tako nanašajo na pravice in obveznosti pravdnih strank iz delovnega razmerja. Za odločanje o sporih o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa so pristojna delovna sodišča (točka b 1. odstavka 5. člena ZDSS-1).
ZZZPB člen 1, 1/3, 19, 19/1, 19/1-15. ZDR člen 114, 204, 204/3.
nadomestilo za čas brezposelnosti – odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Ker tožnik kot starejši delavec, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo, ni zahteval ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim delovnim sodiščem, je podan izključitveni razlog po 15. al. 19. čl. ZZZPB, kar pomeni, da nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti.
objektivna sprememba tožbe - tožba zoper zavarovalnico iz dveh različnih zavarovalnih razmerij (dva različna zavarovanca) iz istega škodnega dogodka
Res gre v spornem primeru za en sam škodni dogodek, ki ga opredeljujejo sledeče okoliščine, ki so bistvenega pravnega pomena, in sicer da je dne 13.12.2002 tožnik padel na podestu pred vhodom v stanovanjsko hišo na naslovu C. 1. a. 11, K., in si poškodoval levo roko. Kljub temu pa gre za objektivno spremembo tožbe in so nasprotne ugotovitve prvostopnega sodišča procesno nepravilne. S prvim tožbenim zahtevkom tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek zoper toženo stranko kot odgovornostno zavarovalnico, pri kateri je imel v času škodnega dogodka zavarovano odgovornost tožnikov delodajalec za škodo delavcem nastalo pri delu. Z drugim tožbenim zahtevkom pa tožnik uperja svoj zahtevek zoper toženo stranko kot odgovornostno zavarovalnico drugega zavarovanca - upravnika in etažnih lastnikov stanovanjske stavbe. V prvi tožbi se tožnik sklicuje na objektivno odgovornost svojega delodajalca, ker naj bi se poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti in njegovo krivdno odgovornost, ker naj mu ne bi preskrbel primerne obutve in je zato padel na drseči površini. V drugi tožbi, katero tožnik sicer tudi posebej opredeli in postavi samostojne tožbene zahtevke (glej pripravljalno vlogo z dne 4.4.2005 na list štev. 13 v spisu), pa zatrjuje krivdno odgovornost navedenih drugih zavarovancev tožene stranke, katerih odgovornost je zavarovana s samostojno drugo zavarovalno pogodbo, pri čemer očita premajhno skrbnost zavarovancev v zvezi s čiščenjem snega pred stanovanjsko hišo. Gre torej za dve povsem različni trditveni podlagi, ko se zatrjuje različna, na drugačnih dejanskih okoliščinah utemeljevana odgovornost dveh različnih subjektov, čigar odgovornost za škodo drugim je zavarovana z dvema različnima pogodbenima razmerjema.
Demper je nevarna stvar, ker gre za težko motorno vozilo, ki se, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, vozi tam, kjer delavci delajo, slednjim pa je celo dovoljeno prevažanje s tem delovnim strojem, pod pogojem, da se vozijo v kabini. Prisotnost takega stroja/vozila, ko je v obratovanju (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vozilo sicer stalo, je pa obratovalo), v delovnem okolju vsekakor predstavlja táko povečano nevarnost, ki utemeljuje objektivno odgovornost.
Za utemeljitev odgovornosti tožene stranke zadostuje že sklep, da je demper nevarna stvar, medtem ko so druge okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče, lahko pomembne le pri pretresanju tožnikovega soprispevka k nastali škodi. Ob ugotovljenem dejstvu, ki ga pritožnika ne izpodbijata (tožena stranka pa ga v pritožbi celo izrecno priznava), da so se delavci lahko vozili v kabini demperja, ter prav tako neizpodbijanih ugotovitvah, da je demper, v trenutku, ko se je tožnik pričel vzpenjati nanj, stal, tožnik pa je bil namenjen v njegovo kabino in se ni imel namena voziti izven nje, za ta škodni dogodek ni mogoče reči, da je za toženo stranko nepričakovan oziroma nepredvidljiv, tožencu pa ni mogoče očitati ne protipravnosti ne krivde, tj. elementov, ki bi omogočala presojo njegovega prispevka k nastali škodi. Drugi sklop okoliščin, ki so povezane z nastankom tožnikove škode, pa se nanaša na podlago, na tla, kjer je tožniku spodrsnilo. Za voznika demperja (točneje za toženo stranko kot imetnico nevarne stvari) je dogodek, da se nekdo nenadoma znajde pod kolesom vozila, in sicer z njegove zadnje strani, morda res lahko nepredvidljiv in nepričakovan, če ga obravnavamo ločeno in ne glede na ostale dejavnike škodnega dogodka. Ob tehtanju vseh okoliščin primera pa se pokaže, da je vzrok za tožnikov padec pod demper neočiščena podlaga delovišča, za kar je odgovorna tožena stranka, ki je s tem svojim ravnanjem povzročila, da je nevarna stvar postala še bolj nevarna oziroma, povedano drugače, zaradi opustitve varstvenih ukrepov ni zmanjšala/odpravila možnosti nastanka škode, ki izvirajo iz delovanja nevarne stvari. Očitek, ki jo v pritožbi izraža druga tožena stranka, da bi moral tožnik računati s tem, da je podlaga zaledenela, pa po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljen, saj je tožnikova krivda ne dosega niti stopnje nezavestne malomarnosti. Zahteva, da bi se tožnik ob vzpenjanju na demper moral in mogel zavedati, da so tla lahko spolzka, ter da mu zato lahko spodrsne in pade pod demper, je po oceni pritožbenega sodišča pretirana, saj od tožnika terja, da bi moral računati tudi z dogodki, ki jih je mogoče pripisati (le) naključju.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 6, 20, 6, 20.
motenje posesti - protipravnost
Toženka ni trdila, da bi za postavitev ograje pridobila zakonito gradbeno dovoljenje, je pa trdila, da ga ne potrebuje, saj gre za enostaven objekt. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da to sicer drži, obenem pa se je (po oceni pritožbenega sodišča pravilno) oprlo na določbo 20. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ki določa, da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj pol metra, če je odmik manjši, pa morajo lastniki sosednjih zemljišč dati soglasje. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki izhaja iz ogleda in fotografij, da ograja ni bila oddaljena pol metra od obeh sosednjih zemljišč, medtem ko dejstva, da bi pridobila soglasje mejašev, toženka ni niti zatrjevala, je v celoti pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je njeno ravnanje protipravno.
ZZZPB člen 56. Pravilnik o štipendiranju člen 6, 11, 11/1, 11/1-1, 11/2.
republiška štipendija – cenzus – dohodek na člana družine
Ker se v primeru uveljavljanja pravice do republiške štipendije upoštevajo dohodki v preteklem letu in sicer dohodki tistih družinskih članov, s katerimi je kandidat živel v preteklem koledarskem letu, sprememba stalno prijavljenega prebivališča tožnika v koledarskem letu vložitve vloge na odločanje o pravici do štipendije ne more vplivati.
disciplinski ukrep lovske družine - izključitev iz članstva - blažji disciplinski ukrep - pravica do sodnega varstva
Načelno pravno mnenje, sprejeto na razširjeni občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 18.12.2001 je sodno varstvo zagotovljeno pred pravdnim sodiščem le v primeru, ko se odloča o disciplinskem ukrepu, s katerim je bil član lovske družine izključen iz lovske družine. V primeru, da je bil članu lovske družine izrečen blažji disciplinski ukrep, sodno varstvo ni zagotovljeno.
URS člen 23, 26, 23, 26. ZPP člen 19, 19. ZVPSBNO člen 20.
stvarna pristojnost - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) je namenjen sistemski izpeljavi ustavne pravice iz 23. člena Ustave in nima nobenega učinka na ustavno pravico iz 26. člena Ustave - t.j. pravico do povrnitve škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa. ZVPSBNO je namenjen le odpravi posledic nezakrivljene dolgotrajnosti sodnih postopkov, in še to le v tistih, v katerih kršitev (dolgotrajnost) v času uveljavitve ZVPSBNO še traja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 41, 47.
stroški izvedenca - izdelava elaborata
Stroški iz 4.tč. 40.čl. Pravilnika za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavoda, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Če je za izdelavo elaborata izvedenec moral opraviti dodatne meritve, bi moral le-te v stroškovniku posebej utemeljiti.