protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodbe, da je upravni organ v postopku pridobitve državljanstva ravnal v skladu s takrat veljavnim zakonom o državljanstvu, ki je med ostalim upravnemu organu dopuščal diskrecijsko pravico glede sprejema v državljanstvo. Kasnejša razveljavitev te določbe s strani ustavnega sodišča na to ugotovitev ne vpliva. Odločba je pred tem postala pravnomočna in upravni organi so pravnomočne odločbe dolžni spoštovati. Zato v ravnanju upravne enote ni protipravnosti. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi prvostopnega, da ni protipravnosti niti v zvezi s postopkom po zakonu o tujcih, saj se je tudi ta vodil v skladu s takratnim zakonom, predvsem pa se tožnik na nobeno od v postopku izdanih odločb ni pritožil.
Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.
Z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki z dne 15.4.1999, je bil spremenjen v M.O.K. način plačevanja odvoza smeti tako, da merilo ni bilo več površina stanovanjske oz. poslovne površine, ampak po 3. odst. 34. člena tega Odloka volumen posode, ki jo za odlaganje ločeno zbranega ostanka odpadkov uporablja občan.
Drugotožena stranka bi morala najprej sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala in šele zatem bi lahko sledila sklenitev pogodbe o konverziji terjatve tožeče stranke v poslovni delež. Zakon o podjetjih (Ur.list. SFRJ, št. 77/88 s spremembami) je izrecno zahteval spremembo pravil, ta pravila pa je lahko določil oziroma spremenil le delavski svet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0003414
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 5, 411, 411/1, 411/3, 5, 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba v sporu med starši in otroki - načelo kontradiktornosti - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Pravici stranke, da se v pravdnem postopku izjavi, na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v sodbi tudi opredeli. Če sodišče v izvršilnem postopku oziroma v postopku zavarovanja tega dosledno ne upošteva, ne gre za kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22.čl. Ustave, kot tudi ne za bistveno kršitev določb postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0001986
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-4, 11, 11/1, 11/1-4. ZKP člen 52. ZP-1 člen 12, 12.
prepoved dvojnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku v primeru ustavitve kazenskega postopka
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.
Postopek o prekršku je mogoče ustaviti po 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 le tedaj, ko so izčrpani vsi razpoložljivi in znani dokazi in ko kakšna dopolnitev postopka ni več možna ter izvedeni dokazi ne dajejo opore za ugotovitev, da je obd. storil prekršek.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 211, 211/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tatvina
Tožnica je denar najprej vzela iz torbice oškodovanke in ga nato, ker je bila pri dejanju opažena, vrnila. Kljub vrnitvi denarja je s tem, ko je denar ločila od ostalih predmetov in ga vzela z namenom, da si ga prilasti, izpolnila vse znake kaznivega dejanja tatvine. Na podlagi tega dejanja ji je tožena stranka tudi utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
Ker je zdravnik tožnici v času bolniškega staleža dovolil proste izhode, vključno z daljšimi sprehodi in nabavo življenjskih potrebščin v trgovini, ni mogoče šteti, da je s tem, da je z avtomobilom vozila otroka v šolo in iz šole, ravnala v nasprotju z navodili zdravnika. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
premoženjska škoda - izgubljeni dobiček (zaslužek) - odškodnina - ugovor prenehanja obveznosti - trditveno in dokazno breme - zavarovalnina - totalna škoda
Neutemeljena je pritožba glede tistega dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na znesek 5.300.889,00 SIT, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ga je tožena stranka plačala. Dejstvo namreč je, da je tožena stranka dokazala, da je ta znesek plačan, navedla pa je tudi, kateri posamezni zneski so za posamezne vrste škode plačani. Stališče tožeče stranke, da bi morala tožena stranka sedaj dokazovati, katero škodo je plačala, ni utemeljeno. S tem, da je tožena stranka dokazala plačilo celotnega zneska 5.300.889,00 SIT in da je v okviru tega zneska navedla, za katere vrste škode se plačilo opravlja, je svojo dolžnost v tem delu opravila in je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2, 394/3. ZIZ člen 55, 55/1-12.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovarjanje prehodu obveznosti na družbenike - vpliv na poslovanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod
Ne drži trditev pritožnikov, češ da bi moral upnik vložiti tožbo, s katero bi dokazal prehod obveznosti ne družbenika, saj sta dolžnika tudi v predmetnem postopku imela možnost uveljaviti, da obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega zoper družbo, ni prešla nanju (ugovorni razlog iz 12. tč. 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
javni uslužbenec – vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje pogodbe o zaposlitvi
Kljub temu da se pogodba o zaposlitvi za določen čas deset let z vojaško osebo lahko podaljša, to ne pomeni, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi dolžna podaljšati. Ker tožniku, ki je sicer izpolnjeval vse zakonske pogoje za zasedbo delovnega mesta, pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna podaljšati, mu je z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, delovno razmerje zakonito prenehalo.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo v tistem delu, ko je sprejelo odločitev, da če pogodba ni bila sklenjena, tudi nična ne more biti. O spornem pogodbenem razmerju obstaja pisna listina, ki je že imela pravne učinke ali bi jih lahko imela, zato jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe vendarle spraviti s sveta na takšen način, da sodišče ugotovi njeno ničnost.
trditveno in dokazno breme - odškodninska odgovornost - velika malomarnost
Obstoj krivde se pri civilni odškodninski odgovornosti v skladu s 1. odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika domneva. V primeru iz 86. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ko je za utemeljitev odškodninske podlage zahtevana kvalificirana oblika krivde, pa je na strani oškodovanca trditveno in dokazno breme, da je podana takšna oblika krivde.
pravna oseba - procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - pooblaščenec - podelitev pooblastila za zastopanje pravne osebe
Tožeča stranka je pravna oseba, zato nima pravdne sposobnosti in jo zastopa njen zakoniti zastopnik (78. čl. ZPP). Slednji pa lahko opravlja pravdna dejanja v imenu stranke sam ali po pooblaščencu (1. odst. 79. čl. ZPP). Iz navedenih določb izhaja, da je zakoniti zastopnik tisti, ki podeli pooblastilo za zastopanje.
obvezno zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - delovno razmerje - družbeništvo
Tožnik je kot edini družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (fizična oseba, delavec) sklenil delovno razmerje z družbo (pravna oseba, delodajalec), tako da izpolnjuje pogoje za za obvezno zavarovanje iz delovnega razmerja in iz naslova družbeništva. Obvezno se zavaruje iz naslova delovnega razmerja, ker je ta podlaga v zakonu navedena pred zavarovanjem iz naslova družbeništva.
Zahtevek je razumljiv in določen, tudi če je postavljen v obliki alternativne obveznosti, torej: ali namestitev prejšnjih ključavnic, ali izročitev ključev od novih ključavnic.
ZOR člen 200, 376, 200, 376. ZPP člen 339, 339/3, 350, 350/2, 353, 339, 339/3, 350, 350/2, 353.
zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za negmotno škodo
Zastaranje odškodninske terjatve za negmotno škodo začne teči šele, ko je končano zdravljenje v zvezi z utrpelo poškodbo in so oškodovancu znane vse okoliščine dejanskega obsega škode, na podlagi katerih lahko določi višino svojega zahtevka za plačilo odškodnine.
ZOR člen 379, 388, 392, 392/2, 392/5, 379, 388, 392, 392/2, 392/5.
zastaranje terjatve
S pravnomočno sodbo ugotovljena terjatev je judikatna terjatev, tudi s pravnomočnim sklepom o izvršbi ugotovljeni in dolžniku naloženi v plačilo izvršilni stroški izvršbe, ki je bila ugotovljena zaradi realizacije,so judikatna terjatev. Z vložitvijo predloga za izvršbo se pretrga zastaranje terjatve in začne zastaranje ponovno teči s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, če je bila ta ustavljena zaradi realizacije (in niso bila razveljavljena opravljena izvršilna dejanja).