Prav zato, ker je arbitražno reševanje sporov izjema od sicer ustavno določenega načina razreševanja sporov, mora biti tudi po mnenju pritožbenega sodišča morebitni dogovor o takem načinu reševanja sporov jasen in nedvoumen tako, da je iz njega brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi z njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja
Če delodajalec v izredni odpovedi pogodbo o zaposlitvi delavcu očita več kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemelji s tem, da delovnega razmerja zaradi vseh kršitev (ne le ene izmed njih) ni mogoče nadaljevati, mora sodišče presojati obstoj vseh očitanih kršitev. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča ugotovitev obstoja ene kršitve, saj iz odpovedi ne izhaja, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče samo zaradi te kršitve.
Enoletni rok, v katerem je dolžan upnik uveljavljati svojo terjatev do družbenikov, prične teči z dnem objave izbrisa v Uradnem listu Republike Slovenije. Po določbah 3.odst. 111.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa se rok, ki je določen po letih konča s pretekom tistega dne v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči.
prepoved razpolaganja - dogovor o krajevni pristojnosti
Listina, ki jo je v dokaz svojih trditev predložil upnik, ima sicer res naziv Ponudba št. in je ob nastanku dejansko predstavljala ponudbo, ker pa je dolžnik to "ponudbo" dne 10.02.2005 sprejel, kar je razvidno iz njegovega podpisa, se šteje, da je bila tega dne med strankama veljavno sklenjena pogodba.
Odškodnina po 1. odstavku 118. člena ZDR nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi izgube zaposlitve, zaradi katere je prisiljen iskati novo zaposlitev in zaradi katere se znajde v negotovem položaju glede prihodnosti, pa tudi zato, ker se iz različnih razlogov k delodajalcu ne želi več vrniti. Ne gre za sankcijo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti za kritje eventualne škode, ki jo delavec utrpi tekom postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi sam po sebi ne more vplivati na višino škode.
Ker se odškodnina po 1. odstavku 118. člena ZDR (odškodnina namesto reintegracije) odmeri po splošnih pravilih civilnega prava, za presojo njene višine ne more biti merilo višina odpravnine, ki bi delavcu pripadala v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Škodo, ki mu nastane, mora delavec zatrjevati in dokazati. Ker je tožnik zatrjeval in dokazal le, da je imel zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi psihične težave in da se je ponovno zaposlil v treh mesecih po prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih dejstev pri presoji utemeljenosti odškodninskega tožbenega zahtevka po višini upoštevati ni mogoče upoštevati.
Toženec, ki je opravljal delo ravnatelja šole, za določeno šolsko leto z delavko ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za določen čas enega leta, zato se je njena pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenila pred tem, štela za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas. Nastop te zakonske domneve je delavka uveljavljala v sodnem sporu zoper tožečo stranko, v katerem se je tožeča stranka z delavko poravnala in so ji nastali določeni stroški, torej škoda, katere povračilo je utemeljeno zahtevala od toženca kot odgovorne osebe. Toženec je dolžan plačati odškodnino le v višini stroškov, ki so bili potrebni za sodni spor, in ne v višini vseh stroškov, ki so tožeči stranki nastali v zvezi z zastopanjem njenega pooblaščenca in pooblaščenca te delavke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec
Starejši delavec, kateremu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, ni varovan (pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) po prvem odstavku 114. člena ZDR.
ZDR/90 člen 103. ZDSS člen 14, 14/1. ZPP člen 320, 320/1, 320/2, 321, 321/2, 321/3.
stari ZDR – sklep o izbiri – razveljavitev sklepa
Tožena stranka po tem, ko je odločitev o izbiri predsednika uprave sporočila kandidatom, ki so se prijavili na razpis, ni mogla enostransko spremeniti oziroma razveljaviti svoje odločitve o izbiri, ne da bi kateri koli izmed kandidatov ugovarjal.
začetek stečaja – oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba v stečaju
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 5.odst. 168.čl. ne postavlja nobene razlike glede taksnih oprostitev (oziroma odloga taksnega plačila) za vloge iz 105.a čl. ZPP med tistimi pravnimi osebami, ki niso v stečaju, in tistimi, nad katerimi je bil začet stečajni postopek. Prav tako v tej zvezi ne obstaja noben poseben predpis, ki bi opravičeval oprostitev plačila sodne takse za pravne osebe zgolj iz razloga, ker se nahaja v stečajnem postopku, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba tožeče stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica s toženo stranko ni sodelovala, zaradi česar je tudi prišlo do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Opravila ni niti temeljnih delovnih obveznosti, (zaključitev ocen učencem in vpis v dnevnik, ni se udeležila konferenc), tako da je tožena stranka utemeljeno zaključila, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka.
V predlogu za obnovo postopka predlagani dokaz ni nov dokaz, saj je njegovo izvedbo tožnik predlagal že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa ga je kot nepotrebnega zavrnilo in navedlo, da je mogoče na podlagi preostalih dokazov celovito ugotoviti dejansko stanje. Iz tega razloga predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1. ZPIZ člen 8, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 13. ZPPSL člen 106, 106/1. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
V času veljavnosti ZPIZ za delavce v delovnem razmerju plačilo prispevkov ni bilo pogoj za pridobitev statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma za priznanje pokojninske dobe. Pogoj plačila prispevkov za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje je bil določen le za zavezance, ki so bili samostojni zavezanci za plačilo prispevkov.
Terjatev občine iz naslova stroškov institucionalnega varstva za zapustnike, stroškov pokopa in mrliškega ogleda zapustnika, v kolikor ta predstavlja pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki se financira iz proračunskih sredstev občine, predstavlja terjatev, v zvezi s katero ZD v 128. čl. določa, da omejuje dedovanje po zapustniku do višine vrednosti prejete pomoči.
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenil tožnik – invalid za neustrezno delo, ni nična, saj določba 116. člena ZPIZ-1, ki ureja pravico do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom, ni imperativne narave.
Tožeča stranka izpodbija obe vrsti (glede istega zneska) sklenjenih asignacijskih pogodb, torej tiste, v katerih kot asignatar nastopa tožena stranka in asignacijske pogodbe, v katerih kot asignatar nastopajo izvajalci oziroma dobavitelji materiala. Do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika, ob izkazanih pogojih 125. člena ZPPSL, je lahko dejansko prišlo le z eno vrsto asignacijskih pogodb, ne pa z obema.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 99/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravnomočna obsodba – vojak – pravna posledica obsodbe – prepoved retroaktivnosti
Ker je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo novele ZObr-C, s katero je bila določena pravna posledica obsodbe iz 7. odst. 88. čl. ZObr, mu tožena stranka zaradi prepovedi retroaktivnosti ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da je bil pravnomočno obsojen šele po uveljavitvi novele ZObr-C.
pogodba - dobra vera in poštenje - prepoved oteževanja položaja sopogodbenika - izključna pravica do prodaje - svobodna gospodarska pobuda - enakopravnost - razlaga pogodbe
Upoštevaje, da iz predloženih predračunov, izdanih v času trajanja pogodbe izhaja, da je bil določen pogoj 100 % avansnega plačila, in ob odsotnosti trditev tožeče stranke, da je taki zahtevi ugovarjala, temveč jo je izpolnjevala, se zdi (očitno), da je tožeča stranka v času trajanja pogodbe vsaj konkludentno sprejemala pogoj 100 % predplačila iz omenjenih predračunov tožene stranke.
Tožeča stranka se zato po zaključku pogodbenega razmerja ne more uspešno sklicevati na očitek opustitve dobave rulet kljub plačilu predujma, izhajajoč pri tem iz obveznosti plačila le 50 % predujma, skladno s pogodbe.
V opisani situaciji je zahteva tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni v nasprotju z njenim prejšnjim ravnanjem in zato v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja (12. člen ZOR).
Razumevanje pogodbenih določil, ki bi kakorkoli raztezalo učinke prepovedi toženi stranki, da s svojimi proizvodi nastopa na trgu, na čas po izteku pogodbe, bi nesorazmerno posegalo v položaj tožene stranke kot subjekta na trgu. Zato aktivnosti tožene stranke v smeri prodaje rulet v času, ko je le-ta skladno s pogodbo že podala odstopno izjavo in si je morala začeti zagotavljati druge kupce svojih proizvodov, upoštevaje pri tem še rok izdelave rulet (45 - 60 dni), ni mogoče šteti za kršitev pogodbene pravice tožeče stranke do ekskluzivne prodaje rulet.
Za odločitev o predlogu tretjega za odlog izvršbe mora sodišče ugotavljati izkazanost pogojev, kot jih določa čl. 73 ZIZ in ne izkazanost pogojev po čl. 71 ZIZ.
vrnitev v prejšnje stanje - rok - pravnomočnost predloga
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravočasen, če je podan znotraj objektivnega roka od nastopa zamude in ni odločilno dejstvo, da je toženka šele z vročitvijo zamudne sodbe, kar se je zgodilo po preteku objektivnega roka od zamude za vložitev odgovora na tožbo, izvedela, da je zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo. Odločilno je dejstvo o pričetku teka objektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je pričel teči od dneva zamude za vložitev odgovora na tožbo.
Okoliščine pred pravdo, če bi iz njih izhajala nepotrebnost vložene tožbe, ker naj tožena stranka ne bi dala tožeči stranki povoda zanjo, bi lahko narekovale odločitev o stroških postopka, ki ne bi bila v skladu s kriteriji iz čl. 154 ZPP, če bi tožena stranka v odgovorih na pritožbo pripoznala tožbeni zahtevek.