prenehanje pogodbe o zaposlitvi - policija - obsodba za kaznivo dejanje - ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja
ZPol prenehanje delovnega razmerja strogo veže na izdajo ugotovitvenega sklepa. Šele z izdajo takega sklepa delavcu preneha delovno razmerje. Če predstojnik sklepa ne izda, delavcu delovno razmerje ne preneha.
Po tretjem odstavku 24. člena ZJU pritožba zoper odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja ne zadrži izvršitve, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Gre za določbo, ki vsebuje splošno pravilo, medtem ko že sam ZJU vsebuje nekaj izjem, med drugim izjeme iz prvega odstavku 154. člena ZJU ter glede na 3. točko prvega odstavka 154. člena ZJU izjeme, ki so določene v področnih zakonih.
Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, stranka ne more uveljavljati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – evidentiranje prisotnosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožničino ravnanje, ko je za dve soboti kartico „posodila“ L. J. in je ta zanjo evidentirala prihod na delo, na tej podlagi pa je bila tožnici obračunana plača, predstavlja očitano kršitev, saj je bilo to v direktnem nasprotju z delodajalčevimi navodili o uporabi identifikacijske kartice.
Zakon ne določa, da je treba odpoved pogodbe o zaposlitvi podati v obliki odločbe z izrekom in obrazložitvijo, pač pa le, da mora biti podana v pisni obliki in da mora vsebovati obrazložitev odpovednega razloga ter opozorilo na pravno varstvo in pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Tožnik je s tožbo, vloženo 19. 4. 2005, zahteval plačevanje mesečne rente od 1. 5. 2005 dalje. Z izpodbijano sodbo je bila tožniku dosojena mesečna renta v višini 252,49 EUR od meseca maja 2005 dalje. Za čas od 19. 4. 2005 do 19. 4. 2010, torej za obdobje petih let, znaša vsota dosojene mesečne rente 15.149,40 EUR (60 mesecev po 252,49 EUR), kar ne presega zneska, ki je pogoj za vložitev dovoljene revizije.
ZPIZ-1 člen 36, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 3, 20. ZPP člen 380, 380/2.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob
Določila 20. člena BBHSZ o seštevanju zavarovalnih dob je treba uporabiti tudi v primerih, kot je tožnikov, ko gre za državljana ene države pogodbenice (BIH), ki v tej državi sicer nikoli ni bil zavarovan. Bistveno je namreč to, da je bil tožnik zavarovan v drugi državi pogodbenici (Slovenija) in da izpolnjuje pogoje za priznanje starostne pokojnine z upoštevanjem zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v tej državi pogodbenici ter v tretjih državah, s katerimi ima ta država sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju.
začasna nemožnost za delo - meje revizijskega preizkusa
Tožnica se le v uvodu revizije sklicuje na bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jih v nadaljevanju v ničemer ne opredeli in ne konkretizira. Revizijsko sodišče zato izpodbijane sodbe glede teh kršitev ni moglo preizkusiti.
Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava je le navidezen, saj tožnica v reviziji na nobenem mestu ne navede, v čem (konkretno) naj bi sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, tako glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za odpravo odločb, kot glede zavrnitve zahtevka za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 11. 11. 2010 do 14. 2. 2011.
ZIntPK člen 41, 42, 43, 44, 45. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 4, 75, 75/3, 77.
nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev – zaključno poročilo - posamični akt - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 – pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo zaključnega poročila - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje – sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, to je o navedbah in ugovorih, na katerih tožba temelji. To pa predstavlja kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po izrecni določbi tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 vselej šteje za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.
V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje konkretno in jasno opredeliti do za odločitev v tej zadevi pomembnih tožbenih ugovorov, na novo presoditi ter konkretno in jasno obrazložiti, ali in kje je pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo Zaključnega poročila glede na njegovo obliko in vsebino, in posledično, ali je bilo z njim poseženo v tožnikove ustavne pravice, katerih kršitev uveljavlja s tožbo, in na podlagi tega na novo odločiti o tožbi.
ZUS-1 člen 4, 75, 77. ZIntPK člen 41, 42, 43, 44, 45. ZPP člen 165, 339.
nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - zaključno poročilo - posamični akt - obrazložitev sodbe
Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, to je o navedbah in ugovorih, na katerih tožba temelji. To pa predstavlja kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po izrecni določbi tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 vselej šteje za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.
V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje konkretno in jasno opredeliti do za odločitev v tej zadevi pomembnih tožbenih ugovorov, na novo presoditi ter konkretno in jasno obrazložiti, ali in kje je pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo Zaključnega poročila glede na njegovo obliko in vsebino, in posledično, ali je bilo z njim poseženo v tožnikove ustavne pravice, katerih kršitev uveljavlja s tožbo in na podlagi tega na novo odločiti o tožbi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če obramba kršitve pravice do obrambe v zvezi z dokaznim predlogom ni uveljavljala v postopku s pritožbo, je ne more uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZCes-1 člen 5, 5/1, 123a. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste – omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve – neustavni občinski odlok
Po sprejeti razlagi 123.a člena Zakona o cestah so lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Prekrškovni organi in sodišča bodo v konkretnih postopkih morali ugotavljati obstoj te predpostavke, saj je le v primeru dejanskega teka postopka po 19. členu ZJC-B mogoče uporabiti 5. člen v zvezi s 123.a členom ZCes-1.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja
V konkretnem primeru je zakonski znak preslepitve v lažni zagotovitvi, da bo opravljeno delo v celoti plačano, čeprav sta obsojenca vedela, da to ne bo mogoče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007076
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/5. KZ-1 člen 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin ni treba, da bi obsojenec dosegel namen, ki ga je z uporabo ponarejene listine zasledoval in da bi morale nastati konkretne posledice, saj se pomen za pravno razmerje ponarejene listine presoja na podlagi pravnorelevantnih posledic, ki bi jih takšna listina utegnila povzročiti.
ZKP člen 236, 236/1-5, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi - nedovoljen dokaz – zaslišanje priče - privilegirana priča - izpovedba privilegirane priče – zaslišanje socialne delavke – poklicna skrivnost – pouk priči – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
V primerih, ko gre za podatke, ki jih je socialnemu delavcu dala privilegirana priča, mora sodišče praviloma poučiti socialnega delavca o pravici, da ne priča. V obravnavani kazenski zadevi pa to ni bilo potrebno, saj je oškodovanka, ki je privilegirana priča, prostovoljno prišla na center za socialno delo in kasneje v kazenskem postopku tudi pričala. Sodišče je torej že razpolagalo s podatki, o katerih je bila kasneje zaslišana tudi socialna delavka. Potreba po varovanju zaupnosti razmerja med socialnim delavcem in posameznikom ter podatkov iz zasebnosti tega posameznika odpade, če posameznik v kazenskem postopku take podatke prostovoljno razkrije sodišču.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007055
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-9, 372, 372-1. KZ člen 254. ZDDPO člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - nedovoljen dokaz - pravice obdolženca – dokazni postopek - izjave iz drugega postopka - privilegij zoper samoobtožbo – kršitev kazenskega zakona - davčna zatajitev
O kršitvi pravice iz četrte alineje prvega odstavka 29. člena Ustave bi bilo mogoče govoriti le, če bi bile podane okoliščine, ki bi kazale, da je davčna uprava pod krinko inšpekcijskega postopka dejansko vršila predkazenski postopek in v njem (namesto organov pregona) zbirala za obsojenca obremenilne dokaze.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 80, 80/3-2, 63, 63/2.
omejitev gibanja - istovetnost prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - napačna uporaba materialnega prava - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnikova identiteta sporna, obstajajo pa tudi okoliščine za sum, da tožnik zavaja in zlorablja postopek. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in tožbo zavrnilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007051
ZKP člen 371, 371/1-5, 407, 407/5, 420, 420/1. KZ-1 člen 7, 53, 53/2-2.
neprava obnova kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - uporaba milejšega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – pomembno pravno vprašanje – razlaga zakona
Vrhovno sodišče je glede 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, kot je veljala pred uveljavitvijo novele KZ-1B, dalo prednost zgodovinski, sistematični in logični razlagi v primeru, ko je bila obsojencu ena od posameznih kazni določena na 30 let zapora. Če so obsojencu odmerjene posamezne kazni, ki ne presegajo 20 let zapora, enotna kazen ne sme presegati 20 let zapora.
Pri izrekanju enotne kazni obsojencu v okviru tako imenovane neprave obnove kazenskega postopka na podlagi 407. člena ZKP ne pride v poštev uporaba določbe 7. člena KZ-1.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/2, 77. ZGO-1 člen 153, 153/2. ZUP člen 222, 285, 285/1, 290, 297, 297/1, 298, 298/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ukrep ob neskladni gradnji - način izvršbe - izvršba po drugih osebah - izvršba s prisilitvijo - poseg v tožničine pravice - pouk o pravnem sredstvu - poprava napake v upravnem aktu - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi - naložitev obveznosti povečanja tlorisa objekta
Ali se v posameznem primeru s sklepom o izvršbi odloča oziroma posega v pravice, obveznosti ali pravni koristi inšpekcijskega zavezanca, je odvisno od vsebine vsakega posameznega sklepa in okoliščin vsakega posameznega primera, kar mora sodišče v okviru tožbenih navedb, če pa gre za procesne predpostavke, pa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), presoditi v vsakem primeru posebej.
Prvostopenjsko sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do neskladja med izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe glede načina izvršbe, pa bi se moralo, ker bi moralo presoditi, ali je zaradi tega neskladja s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v tožničine pravice.
Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do vprašanja, ali se z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe posega v tožničine pravice s tem, ko se ji zaradi uresničitve inšpekcijskega ukrepa uskladitve njene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem odreja povečanje (dograditev) prizidka na tlorisno površino, določeno v gradbenem dovoljenju, in se odreja izvršba tega po tretjih osebah (torej dograditev prizidka na njene stroške po tretjih osebah), če tega ne bo storila sama v danem roku.
Določba drugega odstavka 153. člena ZGO-1 inšpektorja zavezuje k odreditvi odstranitve objekta, kolikor ni zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem, ne daje pa navedena zakonska določba pravne podlage za inšpekcijski ukrep povečanja (tlorisnih dimenzij) v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgrajenega objekta, še manj pa, da se tak ukrep celo izvrši po tretjih osebah.
Pouk o pravnem sredstvu je obvezna sestavina odločbe, vendar sam po sebi ne more dati ali odvzeti stranki pravice do sodnega varstva. Končna odločitev o tem, ali ima stranka zoper izpodbijani upravni akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od presoje sodišča o tem, ali je izpodbijani upravni akt po vsebini akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, oziroma ali so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za postopek v upravnem sporu določa ZUS-1 v 36. členu.
Upravni organ lahko vsak čas popravi svoje napake v upravnem aktu, to velja tudi za izvršilni naslov in izvršilni sklep, bodisi s sklepom o popravi pomote v aktu (222. člen ZUP), če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, ali pa s spremembo odločbe oziroma sklepa z uporabo katerega od zakonitih pravnih sredstev, določenih v ZUP (260. do 280. člen ZUP), če so izpolnjeni predpisani pogoji za uporabo katerega od teh pravnih sredstev.
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014732
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2. ZIZ člen 281, 281/1-7, 281/3, 287, 287/1-1, 287/5, 298č, 298č/3. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3. URS člen 35, 49, 49/3, 50, 50/1.
razrešitev izvršitelja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obrazložitev odločbe o razrešitvi izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - moralna nevrednost za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - dolžnost presojati materialno pravo - pravica do zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - uradni podatek - pomembna upravna zadeva - disciplinski postopek - večkratno odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva - poseg v svobodo dela - poseg v pravico do socialne varnosti - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - strogi test sorazmernosti - skladnost z Ustavo RS - javna služba - uveljavljanje nepravilnosti v izvršilnem postopku - opravljanje drugega pridobitnega dela - vloženo izredno pravno sredstvo - neobrazloženost - prepozna dopolnitev revizije
Za razrešitev izvršitelja na podlagi 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 281. člena ZIZ je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje edino dejstvo, ki ga mora upravni organ ugotoviti preden izda odločbo o razrešitvi izvršitelja; v odločbi pa je dolžan obrazložiti zgolj to, zakaj ocenjuje, da je izvršitelj zaradi obsodbe moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ ne sme (ponovno) ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali (ponovno) uporabljati in razlagati materialnega prava v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj bi v nasprotnem primeru posegel v pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (glej tudi določbe tretjega odstavka 147. člena in 149. člena ZUP). Opisan poseg pa je mogoč le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
ZMZ člen 21, 22, 22/2, 28, 28-3, 52, 52-2, 53, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15c.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje statusa begunca - samovoljno nasilje - resna in individualna grožnja - objektivni element - obstoj razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo - realna možnost
Nikomur ni mogoče zagotoviti življenja povsem brez tveganja; še posebej ne v situaciji oboroženega spopada; golo naključje ali zgolj verjetnost, da bo posameznik utrpel resno škodo, pa ne dosegata standarda prepričanja. O prepričanju lahko govorimo, kadar o udejanjanju možnosti, da bo prosilec izpostavljen grožnji samovoljnega nasilja, ne dvomi noben razumen človek. Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja na ozemlju, kjer poteka oborožen spopad (tretji odstavek 28. člena ZMZ oziroma 15.(c) člena Kvalifikacijske direktive), pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15.(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretjem odstavku 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007057
ZKP člen 420, 420/2. KZ-1 člen 159, 159/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obrekovanje – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis dejanj vsebuje navedbo, da je obsojenka „vedela, da je to neresnično“, kar se nanaša na zatrjevana dejstva o koruptivnosti, zato so v opisu konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1.