Pravila, po katerih je v konkretnem primeru postopal arbitražni organ, ne predvidevajo, da bi moralo o možnosti določitve arbitra stranko obvestiti Britansko združenje za kavo. O določitvi arbitra je nasprotno udeleženko skladno s točko (i) odstavka (b) 17. člena Pravil obvestila predlagateljica. O določitvi arbitra in o arbitražnem postopku je bila nasprotna udeleženka pravilno obveščena, zato razlog za zavrnitev zahteve za priznanje tuje arbitražne odločbe iz točke (b) prvega odstavka V. člena Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb ni podan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002549
OZ člen 193. ZDavP. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - komunalni prispevek – davek na dodano vrednost (DDV) – neutemeljeno odmerjen davek – vrnitev preveč plačanega davka - zamudne obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica upravičena do zamudnih obresti za neutemeljeno odmerjen in z njene strani plačan DDV na odmerjen komunalni prispevek ter katera je pravna podlaga za odločanje o tem zahtevku.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZPP člen 25, 116, 116/2, 117, 117/1. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kateremu je upnik priložil pritožbo zoper razveljavitveni sklep, je vsebinsko povezan s stadijem dovolitve izvršbe. Ob (še dodatnem) upoštevanju prvega odstavka 117. člena ZPP, po katerem se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda pri sodišču, pri katerem bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje, ter ob upoštevanju določbe, da se v primeru, da se predlogu ugodi, „pravda“ [v obravnavanem primeru izvršilni postopek] vrne v stanje, v katerem je bila pred zamudo (drugi odstavek 116. člena ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, sklenilo, da je za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – izvršilni postopek – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. OZ člen 131, 158, 190. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - civilna kazen - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek
Dopuščena revizija:
- ali pravno podlago za uveljavljanje nadomestila za javno predvajanje fonogramov
predstavljajo določbe o neupravičeni pridobitvi oziroma ali imajo ti zahtevki (lahko tudi) odškodninski temelj,
- kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005) predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno predvajanje fonogramov in s tem osnovo za odmero civilne kazni.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1. ZIPRSO607 člen 21, 21/3. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - način odpovedi najemne pogodbe - država kot najemnik
Revizija se dopusti glede vprašanja ali za veljavno odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, pridejo v poštev določbe najemne pogodbe, določbe ZIPRS0607 ali določbe ZPSPP.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti
Sporazum o krajevni pristojnosti upošteva le, če ga je upnik uveljavljal in priložil predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora biti že v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, sicer ne bi imelo podlage za smotrno odločanje in za sprejem odločitve, ki zagotavlja, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
Pritrdilni odgovor na predlagano vprašanje izhaja že iz določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na prijavo in preizkus terjatev, ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Ker je pritožbeno sodišče očitno prezrlo dokazne predloge tožene stranke, ji je s tem onemogočilo učinkovito obravnavanje pred sodiščem. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri vprašanju navedbe dejstev, na katerih ga tožena stranka utemeljuje, gre za vprašanje (formalne) popolnosti pobotnega ugovora. To vprašanje pa je treba razlikovati od vprašanja (vsebinske) sklepčnosti pobotnega ugovora, od vprašanja, ali so navedena vsa dejstva, ki utemeljujejo pobotni ugovor, oziroma od vprašanja utemeljenosti pobotnega ugovora, na kar daje odgovor materialno pravo.
Pri dogovoru o odškodnini v obliki stroškov, z njihovo vnaprej določeno najvišjo višino, je šlo za dogovor o višini morebitne odškodnine v primeru kršitve pogodbe, za dogovor o tako imenovani „pavšalni odškodnini“, opredeljeni s podatki (o stroških), s katerimi jo je bilo mogoče določiti.
Pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerim bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. To pa bi se lahko zgodilo, če sodišči nižjih stopenj poleg škode ne bi upoštevali tudi stroškov (in koristi, ki je toženi stranki morebiti nastala ob škodnem dogodku).
Konvencija o mednarodnih železniških prevozih blaga (COTIF). Enotna pravila o pogodbi o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) člen 43, 43/2, 48, 48/1, 48/1-c. ZPPŽP člen 71, 71/2.
dopuščena revizija - zastaranje
V drugem odstavku 43. člena CIM je določeno, da jih lahko vložijo „osebe, ki imajo pravico sodno uveljavljati zahtevke proti prevozniku.“ V okvir istega dela CIM je uvrščena tudi sporna določba točke c) prvega odstavka 48. člena. Sistemska razlaga tako pokaže, da je določbo treba razumeti tako, da ureja le zastaranje odškodninskih terjatev prevoznika (železnice) do pošiljatelja tovora oziroma upravičenca, ne pa tudi zastaranje terjatev za povrnitev škode, ki nastane prevozniku.
zastavna pravica na nepremičnini - notarska hipoteka - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje zastavitelja - popravek notarskega zapisa
Drži stališče revidentke, da soglasje zastavitelja, vsebovano v notarskem zapisu iz 142. člena SPZ, nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo iz 23. člena SPZ, vendar navedeno ne pomeni, da notar sam lahko enostransko nadomesti pomanjkljiv razpolagalni pravni posel zastavitelja. Zakon o notariatu v sedmem odstavku 43. člena sicer dopušča možnost kasnejše dopolnitve, poprave ali spremembe prvotnega notarskega zapisa, vendar hkrati določa, da se to lahko izvrši le z drugim (torej novim) notarskim zapisom. To pomeni, da morajo biti tudi pri popravku notarskega zapisa prisotne stranke, katerih udeležba je bila obvezna pri sestavi prvega zapisa, ter da morajo nov notarski zapis tudi podpisati (prvi odstavek 41. člena ZN). V konkretnem primeru bi morala pri sestavi popravka notarskega zapisa z dne 2. 6. 2009 sodelovati tožena stranka kot zastavitelj.
ZFPPIPP člen 30, 301/3, 301/7. ZGD-1 člen 667. ZPP člen 191, 191/2, 205.
prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev - predlog stranke za nadaljevanje postopka - prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - sprememba tožbe - univerzalno pravno nasledstvo
Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka kot stečajni upnik prve toženke ni skladno s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, ne vpliva na odločitev o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju postopka je namreč procesni sklep, ki ni odvisen od upnikovega predloga za nadaljevanje postopka. Tak predlog vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka: če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).
Stališče pritožbenega sodišča, da s prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen ZGD-1) ter da gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu, je pravilno. Nepravilno pa je sodišče druge stopnje nato zaključilo, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe (prve toženke) B. O. kot fizična oseba ni več pravdna stranka. Tožeča stranka je tožbo vložila proti B. O., s. p., kar pomeni, da je bil ves čas tožen kot fizična oseba, saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt. S prenosom podjetja na kapitalsko družbo B. O. ni prenehal obstajati. S tem, ko je tožeča stranka tožbo popravila tako, da je po statusnem preoblikovanju drugega toženca zajela oba (prvo toženko kot univerzalno pravno naslednico in drugega toženca kot prvotno pravdno stranko), tožbe ni spremenila, temveč jo je le prilagodila statusnim spremembam, do katerih je prišlo po njeni vložitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VS4001948
ZOR člen 273, 273/5. OZ člen 241, 241/5, 251, 25175. Splošne uzance za blagovni promet uzanca 248, 248/2, 273, 273/5. ZPP člen 339, 339/1, 360, 360/1.
dopuščena revizija - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obveznost sodišča druge stopnje da se opredeli do pritožbenih navedb - trditvena podlaga - listine - upoštevanje listin kot dela trditvene podlage - podizvajalska pogodba - pogodbena kazen - pravočasnost uveljavljanja pogodbene kazni - zavrnitev začasne situacije - uzance - pravno mnenje
Napačno je revidentovo stališče, da morajo trditve strank zajeti vse podrobnosti dejanskega stanja. V tem smislu je treba odgovoriti pritrdilno na vprašanje: Ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ki je kot del trditvene podlage tožene stranke upoštevalo listine, ki prikazujejo opis napak, njihov obseg oziroma preciziranje, lokacijo in vrednost.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – pravdno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe
ZGD-1 člen 386, 386/3, 388, 388/1, 607, 607/2, 610, 610/1. ZNP člen 21. ZPP člen 339, 339/2-8.
delničar – manjšinski delničar – izključitev manjšinskega delničarja – denarna odpravnina - višina odpravnine – nepravdni postopek – določitev primerne odpravnine manjšinskega delničarja v sodben postopku - razpravno načelo - pravica do izjave v postopku
ZGD-1 v drugem odstavku 388. člena določa, da če ponujena odpravnina ni primerna ali če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno, lahko vsak manjšinjski delničar predlaga, da sodišče določi primerno denarno odpravnino. Iz določbe izhaja, da bi moral predlagatelj, t.j. izključeni manjšinski delničar, v nepravdnem postopku izpodbijati ponujeno denarno odpravnino oz. navesti utemeljene razloge za neprimernost ponujene denarne odpravnine, temveč je iz zakonskega besedila jasno razvidno, da zadostuje, če predlaga, da naj sodišče določi primerno odpravnino.