OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002549
OZ člen 193. ZDavP. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - komunalni prispevek – davek na dodano vrednost (DDV) – neutemeljeno odmerjen davek – vrnitev preveč plačanega davka - zamudne obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica upravičena do zamudnih obresti za neutemeljeno odmerjen in z njene strani plačan DDV na odmerjen komunalni prispevek ter katera je pravna podlaga za odločanje o tem zahtevku.
Pravila, po katerih je v konkretnem primeru postopal arbitražni organ, ne predvidevajo, da bi moralo o možnosti določitve arbitra stranko obvestiti Britansko združenje za kavo. O določitvi arbitra je nasprotno udeleženko skladno s točko (i) odstavka (b) 17. člena Pravil obvestila predlagateljica. O določitvi arbitra in o arbitražnem postopku je bila nasprotna udeleženka pravilno obveščena, zato razlog za zavrnitev zahteve za priznanje tuje arbitražne odločbe iz točke (b) prvega odstavka V. člena Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb ni podan.
ZPP člen 25, 116, 116/2, 117, 117/1. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kateremu je upnik priložil pritožbo zoper razveljavitveni sklep, je vsebinsko povezan s stadijem dovolitve izvršbe. Ob (še dodatnem) upoštevanju prvega odstavka 117. člena ZPP, po katerem se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda pri sodišču, pri katerem bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje, ter ob upoštevanju določbe, da se v primeru, da se predlogu ugodi, „pravda“ [v obravnavanem primeru izvršilni postopek] vrne v stanje, v katerem je bila pred zamudo (drugi odstavek 116. člena ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, sklenilo, da je za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije – izvršilni postopek – izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. OZ člen 131, 158, 190. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - civilna kazen - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek
Dopuščena revizija:
- ali pravno podlago za uveljavljanje nadomestila za javno predvajanje fonogramov
predstavljajo določbe o neupravičeni pridobitvi oziroma ali imajo ti zahtevki (lahko tudi) odškodninski temelj,
- kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005) predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno predvajanje fonogramov in s tem osnovo za odmero civilne kazni.
Pritrdilni odgovor na predlagano vprašanje izhaja že iz določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na prijavo in preizkus terjatev, ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti
Sporazum o krajevni pristojnosti upošteva le, če ga je upnik uveljavljal in priložil predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora biti že v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, sicer ne bi imelo podlage za smotrno odločanje in za sprejem odločitve, ki zagotavlja, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1. ZIPRSO607 člen 21, 21/3. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - način odpovedi najemne pogodbe - država kot najemnik
Revizija se dopusti glede vprašanja ali za veljavno odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, pridejo v poštev določbe najemne pogodbe, določbe ZIPRS0607 ali določbe ZPSPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VS4002537
ZUP člen 224. OZ člen 131, 131/1. ZZVZZ člen 83. ZDR člen 109, 109/2, 110, 110/1. Pravila obveznega zavarovanja člen 242, 242/2.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok povrnitev škode – odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR). Če bi moral delodajalec čakati na dokončanje spora med zavarovancem (delavcem) in toženo stranko pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, bi bili roki zamujeni. Nobene podlage ni zato za stališče tožene stranke, da bi moral delodajalec (tožeča stranka) čakati do pravnomočnosti njenih odločitev (imenovanega zdravnika in pristojne komisije) o bolniškem staležu delavca, da bi lahko sprožil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 305, 305/2, 308, 308/1, 308/2-2, 308/3.
državne blagovne rezerve – podizvajalska pogodba - prašiči – lastninska pravica na živali - ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe - stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izločitvena pravica - ločitvena pravica – prenehanje ločitvene pravice – prerekanje terjatve – napotitev na pravdo - vložitev tožbe - vsebina tožbe
Ker je bila prerekana ločitvena pravica tretjega toženca, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in na podlagi izvršilnega naslova (z vpisom maksimalne hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti v korist tretjega toženca, kot upnika), je bil dolžan tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico.
Če je prerekana tudi terjatev, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico in zavarovano terjatev, s tožbo zahtevati tudi ugotovitev, da je zavarovana terjatev prenehala ali da ne obstaja.
vročanje sodnih pisanj - vročitev v predalčnik - fikcija vročitve – roki – roki določeni po dnevih – iztek roka - dan fiktivne vročitve
Roki, ki so določeni po dnevih, se končajo s pretekom tistega dne, ki je zadnji. Če je ta dan sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, pa s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZPP člen 319, 319/2, 372. ZFPPIPP člen 211, 211/1-1, 212, 212/1, 213, 213/1-1.
pravnomočnost odločbe - res transacta - časovne meje pravnomočnosti - objektivno novo dejstvo - prisilna poravnava - sklep o potrditvi prisilne poravnave - zavarovana terjatev - maksimalna hipoteka - ločitvena pravica
V skladu s 372. členom ZPP smejo stranke v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le tedaj, če se ti nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje; ta mejnik mora upoštevati in spoštovati tudi sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi. Ker je bila prisilna poravnava potrjena po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne bi smelo upoštevati pri svoji odločitvi, saj gre za objektivno novo dejstvo.
Niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje nista zavzeli stališča, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker je zamudila z izročitvijo nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VS4002554
ZPP člen 7, 41, 41/2, 95, 95/2, 97, 154, 154/2, 216, 216/1, 252, 252/2, 286b, 367, 367/2, 367/3, 367/5, 490. ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-4. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. OZ člen 133, 133/1, 168, 168/3. ZOR člen 156, 156/1, 189, 189/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - višina škode - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - gospodarski spor - dovoljenost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - novo pooblastilo - posebno pooblastilo - veljavnost pooblastila - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - tožbenim zahtevkom skupno pravno vprašanje - izvedenec - vpogled izvedenca v predlagani dokaz - stroški postopka
Novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva je hkrati tudi posebno. Za veljavnost pooblastila je dovolj podpis pooblastitelja.
Zahtevek za plačilo odškodnine in za vključitev CD-ROM-a sta medsebojno povezana zahtevka, saj oba zahtevka izvirata iz istega življenjskega dogodka in skupaj predstavljata zaokroženo celoto.
ZOR oziroma sedaj OZ v določbah o povzročitvi škode med drugim ureja odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek. V prvem odstavku 156. člena ZOR oziroma prvem odstavku 133. člena OZ določa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost. Tožbeni zahtevek za vključitev CD-ROM-a po svoji vsebini smiselno predstavlja ravno takšen odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek.
Za ugotovitev višine izgubljenega dobička je treba opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če oškodovalčevega dejanja ne bi bilo (tretji odstavek 189. člena ZOR oziroma tretji odstavek 168. člena OZ). V ta namen je treba oblikovati hipotetični scenarij (scenarij „nekršitve“). Nemogoče je vedeti, kako bi se trg razvijal v odsotnosti kršitve pravil konkurenčnega prava, zato se hipotetični scenarij po svoji naravi opira na vrsto predpostavk. K oblikovanju hipotetičnega scenarija je mogoče pristopiti na različne načine; pomembno vlogo igrajo razpoložljivi podatki oziroma procesno gradivo v posameznem primeru. V takšnih primerih se višine škode praviloma ne da ugotoviti na način, kot ga sicer poznamo v odškodninskem pravu, oziroma bi bilo to mogoče samo z nesorazmernimi težavami, zato ima sodišče pooblastilo zakonodajalca, da odloči po prostem preudarku (216. člen ZPP). S pomočjo določbe 216. člena ZPP se tako oškodovancu v določenih primerih, tudi na področju kršitev pravil konkurenčnega prava, olajša dokazovanje višine škode. V primeru določanja višine odškodnine po prostem preudarku prisojanje višine odškodnine pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, dejansko stanje.
V obravnavanem primeru je bila opravljena primerjava donosnosti oškodovanega podjetja z donosnostjo v primerljivem podjetju, pri čemer je primerljivo podjetje v obravnavanem primeru samo takšno podjetje, ki zaradi zlorabe ni utrpelo nobene škode, to pa je kršitelj sam, torej tožena stranka oziroma njena hčerinska družba S. d.o.o.
Dokazni predlog za postavitev izvedenca je treba v obravnavanem primeru razumeti ne le kot predlog, da izvedenec pregleda listine, ki se nahajajo v spisu, ampak tudi kot predlog, da vpogleda v listino, ki jo je stranka v postopku pravočasno predlagala kot dokaz in ki jo potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. V obravnavnem primeru je izvedenec listino, v katero je vpogledal (izkaz uspeha iz AJPES-a), priložil izvedenskemu mnenju, s čimer je bilo v postopku zagotovljeno tudi spoštovanje načela kontradiktornosti.
dopuščena revizija - trditveno in dokazno breme – navajanje dejstev – preložitev dokazov - prekluzija – trditve, dane na drugem naroku za glavno obravnavo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na prvi pogled striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb je od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286.a člena ZPP. Ta določa, da sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 443, 443/1. ZPP člen 205, 208, 208/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pravno nasledstvo – prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.
Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.