ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
izvršljivost tuje sodne odločbe - nizozemska sodba - spustitev v postopek
V konkretnem primeru se je toženec s sodbo z dne 23. 12. 2010 seznanil in zoper njo vložil pritožbo, s čimer je izkazana možnost toženca, da je lahko zamudno sodbo izpodbijal in navajal, da mu sodba ni bila vročena oz. mu ni bila omogočena učinkovita obramba njegovih pravic.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016958
UZITUL-A člen 22 b, 22b/1, 22b/2, 22b/3, 22c, 22c/6, 22č, 22č/5, 22č/6, 22č/13, 22č/15, 22d. URS člen 22, 23, 33. ZZLPPO člen 68, 68/3. ZPSS člen 1, 11, 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 16, 18, 19, 20, 22. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 380, 380/2.
sanacija bank - Ljubljanska banka (LB) - Nova Ljubljanska banka (NLB) - Kreditna banka Maribor (KBM) - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) - delničarji - razlastitev delničarjev LB in KBM - sanacija LB - sanacijska odločba Banke Slovenije - unovčenje slabih terjatev - podrejene terjatve - metoda izračuna podrejene terjatve - izvedenec - upoštevanje dopolnitve izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje na napačni materialnopravni podlagi - privatizacija NLB in NKBM
Podrejene terjatve niso vezane na lastniški kapital KBM in LB, posledično pa tudi niso vezane na lastniški kapital NKBM in NLB.
Nekdanji delničarji LB in KBM so upravičeni do sorazmernega dela (sorazmerno z njihovo prejšnjo udeležbo v osnovnem kapitalu banke na podlagi delnic, katerih imeniki so bili) morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije. Od navedenega izračuna se torej vrednost obveznic, izdanih bankam v sanaciji za odkup slabih terjatev, ne odšteva.
trditveno in dokazno breme - prekluzija - udeležba na glavni obravnavi - vabilo stranki na narok za glavno obravnavo - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo - nove trditve in novi dokazi - pravica do izjave v postopku
Kljub temu, da je bil tožnik po črki zakona pravilno vabljen na glavno obravnavo (vabilo na glavno obravnavo), pa je prestrogo razlogovanje sodišča druge (in prve) stopnje, da je bil tožnik z obravnave 12. 2. 2010 neupravičeno odsoten. Nasprotno namreč narekujejo izkazane okoliščine in sicer, da je bilo sodišče seznanjeno z resnim zdravstvenim stanjem pooblaščenca tožnika ter njegovo posledično smrtjo ter trditvami tožnika, da mu zaradi slabe komunikacije s pooblaščencem (in sodiščem) podatek o razpisu glavne obravnave ni bil znan. Tožnik je po prepričanju Vrhovnega sodišča izkazal opravičljiv razlog, zakaj novih trditev in dokazov v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka ni mogel postaviti na naroku 12. 2. 2010.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev vira škodne nevarnosti - pasivna stvarna legitimacija - razmejitev odgovornosti med lokalno skupnostjo in državo - odvodnjavanje - rok za vzpostavitev prejšnjega stanja – paricijski rok - dolžnika paricijskega roka
Za vprašanje obstoja pasivne (stvarne) legitimacije je bistveno, kdo ima oblast nad virom nevarnosti. Vendar pa zgolj to ni dovolj. V pravdnem postopku se namreč lahko zahteva le izvršitev tistih ukrepov, ki so v dispoziciji odgovorne osebe. Pasivno legitimiran je torej tisti, ki ima oblast nad virom nevarnosti, ki mu omogoča izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nastanka škode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – objektivna nepristranskost – notar kot stranka v postopku
Okoliščina, da je preživninski zavezanec notar v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama zase zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža predvsem v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ne ogroža. Služba notarja je samostojna, od sodišča neodvisna služba in preživninska upravičenka niti ne zatrjuje, da bi med preživninskim zavezancem in sodnikom, ki bo odločal o tožbenem zahtevku in o zahtevku iz nasprotne tožbe, obstajala kakršnakoli službena ali zasebna povezava, ki bi lahko vzbujala objektivno upravičen strah pred nepristranskostjo sojenja.
predlog za dopustitev revizije - cesija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - zmotna uporaba materialnega prava – konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik je v zvezi s trditvijo o zmotni uporabi materialnega prava predlagal dopustitev revizije o vprašanju odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve; tako široko zastavljeno pravno vprašanje je v nasprotju z zakonsko zahtevo o natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - subjektivni element izkazan - aktivna ravnanja davčnega zavezanca
Ker je revident, kljub temu, da se je za nakup tovornega vozila že dogovoril z italijanskim dobaviteljem in temu kot varščino že izročil denarni znesek, vzporedno organiziral nakup istega tovornega vozila preko posrednikov, neplačujočih gospodarskih subjektov, in ga preko njih končno tudi izvedel, je s takšnim svojim ravnanjem aktivno pripomogel k zlorabi sistema DDV. Ker pa ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi imelo takšno njegovo ravnanje kak samostojen gospodarski smisel, je po presoji revizijskega sodišča utemeljen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so transakcije, s katerimi utemeljuje pravico do odbitka, povezane z zlorabo sistema DDV, kar je zakonski razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Sodišče mora vedno z razumno mero strpnosti presoditi, ali gre za žalitev, ki zahteva izrek disciplinske kazni, ali pa za takšno neprimerno izražanje, ki ga je treba v konkretnem primeru tolerirati.
Zgolj jezikovna razlaga na podlagi določbe prvega odstavka 82. člena OZ cit. določbe Splošnih pogojev, na katero se sklicuje revident sama po sebi res ne omogoča domneve, da je voznik vozil pod vplivom mamil tudi v primeru, če se ugotovi njihova prisotnost v krvi na podlagi toksikološke preiskave. Vendar pa sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi pravil pravne argumentacije pravilno uporabili tudi logično razlago, in sicer, da je ugotovitev prisotnosti mamil v krvi s toksikološkim pregledom, na katerega se je sklicevala tožena stranka, več kot pa zgolj strokovni pregled na podlagi zunanjih znakov motenj v vedenju (uporaba logične metode pravne argumentacije – argumentatum a minori ad maius).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2007084
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/2. KZ-1 člen 86, 375. KZ člen 89, 90, 107. ZIKS-1 člen 13, 112 – 118.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora – mladoletniški zapor – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev
Določbe o alternativnem prestajanju kazni zapora z delom v splošno korist ne veljajo za mladoletniški zapor.
ZVNDN člen 1, 1/3. OZ člen 131, 149, 150, 186, 186/1.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – odgovornost obratovalca - objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti - vaja reševanja ob požaru - skok z višine na reševalno blazino - solidarna odgovornost - vmesna sodba
Doskok na reševalno blazino z višine petnajstih metrov (v okviru vaje reševanja ob požaru) predstavlja nevarno dejavnost, in da je odgovornost tistega, ki se z njo ukvarja, je zato objektivne narave (149. in 150. člen OZ).
Konkreten interes toženke za opravljanje vajeC. in prek hierarhičnega vodenja vaje izvajan (vsaj delni) nadzor nad konkretnim potekom vaje so dejavniki, na podlagi katerih je v subjektu, na katerega se nanašajo, prepoznati obratovalca nevarne dejavnosti.
ZPP člen 112, 112/2, 367b, 367b/1, 367b/3, 367b/6., 377.
predlog za dopustitev revizije – rok za vložitev predloga za dopustitev revizije – prepozna vloga – nepopolna vloga – priloge predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepozen in nepopoln predlog za dopustitev revizije.
dopuščena revizija - denacionalizacija - pričakovane pravice iz denacionalizacije - sporazum - pogodbena volja strank - neupravičena pridobitev - kondikcija - kavza - neuresničena pravna podlaga - predhodno vprašanje - utemeljenost zahtevka za povračilo vlaganj - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogovora pravdnih strank o skupnem oddajanju v najem do zaključka denacionalizacijskega postopka, delitvi najemnin in poračunu morebitnih tožnikovih obveznosti do toženca ni mogoče razumeti drugače, kot da sta tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijske upravičenke in toženec kot denacionalizacijski zavezanec zaradi pričakovanih obveznosti iz denacionalizacije vnaprej uredila medsebojna razmerja. Gre za podlago njunega sporazuma, ki izvira iz pričakovanja, da bo v denacionalizacijskem postopku pravni prednici tožnika nepremičnina vrnjena v naravi (stranki sta se v pogodbi poimenovali sedanji in bodoči lastnik) ter da bo toženec upravičen do povračila vlaganj v nepremičnino. Denacionalizacijski postopek se je zaključil z vrnitvijo nepremičnine v naravi, o zahtevku za povračilo vlaganj pa v denacionalizacijskem postopku ni bilo meritorno odločeno, ker ga je toženec umaknil. Odločitev o vprašanju, ali je toženec vtoževane najemnine prejel na izjalovljeni pogodbeni podlagi, je odvisna od utemeljenosti njegovega zahtevka za povračilo vlaganj, ki je predstavljal podlago za dogovorjeno delitev najemnin med pravdnima strankama. O tem vprašanju v denacionalizacijskem postopku zaradi umika zahtevka ni bilo odločeno, zato mora v tej pravdi o njem kot o predhodnem vprašanju odločati sodišče.
dopuščena revizija - pravočasnost tožbe - rok - rok za vložitev tožbe - materialni rok - procesni rok - prekluzivni rok - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču - zastaranje - pretrganje zastaranja - varovanje zastaralnega roka - enakost pred zakonom
Zastaranje je pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na (stvarno, krajevno, funkcionalno in po vrsti) nepristojno sodišče (365. - 367. člen OZ), zato je tudi tožba, vložena na nepristojno sodišče pravočasna oziroma vložena pred potekom zastaralnega roka (deveti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZPP), čeprav na pristojno sodišče prispe po poteku zastaralnega roka.
nezgodno zavarovanje - kolektivno nezgodno zavarovanje - zavarovanje tretjega - pogodba v korist tretjega - upravičenec - soglasje zavarovanca za določitev upravičenca - delna ničnost - nepravilna izpolnitev sklenitelju zavarovanja
Kadar se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje nekoga tretjega, ima ta položaj zavarovane osebe oziroma zavarovanca, saj je nastanek zavarovalnega primera odvisen od nezgodnih dogodkov v njegovem življenju (nezgodna smrt, invalidnost, začasna nesposobnost za delo). Kot tak je tretji subjekt zavarovalne pogodbe. V nasprotju z moralnimi načeli bi namreč bilo, če bi bil zgolj objekt zavarovanja in bi se lahko sklenitelj zavarovanja brez njegovega soglasja premoženjsko okoristil iz realizacije rizika v njegovi osebni integriteti. Zato gre v primeru, ko se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje tretjega, že po naravi stvari za pogodbo v korist tretjega, in je tretji sam upravičenec iz zavarovalne pogodbe, za določitev drugega upravičenca pa je potrebno njegovo soglasje. Navedeno pomeni, da je določba zavarovalne pogodbe, ki brez tožnikovega soglasja kot upravičenca določa drugo toženko, nična, tožnik pa ima kot beneficiar iz pogodbe v korist tretjega neposredno pravico, da zahteva izpolnitev v svojem imenu.
ZUP člen 43. ZUS-1 člen 4, 16, 17, 30, 36, 36/1-3, 76. ZEKom-1 člen 47, 243. ZPOmk-1 člen 66, 66/2.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - pritožba - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.