ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dopolnitev dokaznega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca
S tem, ko sodišče, kljub obrazloženim navedbam storilca prekrška v zahtevi za sodno varstvo, s katerimi je izpodbijal verodostojnost oškodovanca, storilca ni zaslišalo ter verodostojnosti obremenilne izjave oškodovanca ni preverilo z zaslišanjem očividca dogodka, je kršilo 22. in 29. člen Ustave ter prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - pravice obrambe – sprememba pravne opredelitve – predlog za pregon - nasilništvo – grdo ravnanje
Obsojenca sta bila spoznana za kriva kaznivega dejanja, ki je bilo zajeto v opisu dejanja, za katerega sta bila obsojena pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje je dejanje le drugače (milejše) pravno opredelilo. S tem ni kršilo pravic obrambe niti objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Oškodovanec poda predlog za pregon, ni pa njegova dolžnost, da dejanje tudi pravilno pravno opredeli.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - izvršba
Okoliščine, ki jih upnik navaja v predlogu za delegacijo, ne kažejo na povezavo med sodiščem, ki je pristojno za vodenje tega izvršilnega postopka, ali osebami, zaposlenimi na sodišču, in dolžnikom ali obravnavano zadevo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – objektivna nepristranskost – notar kot stranka v postopku
Okoliščina, da je preživninski zavezanec notar v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama zase zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža predvsem v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ne ogroža. Služba notarja je samostojna, od sodišča neodvisna služba in preživninska upravičenka niti ne zatrjuje, da bi med preživninskim zavezancem in sodnikom, ki bo odločal o tožbenem zahtevku in o zahtevku iz nasprotne tožbe, obstajala kakršnakoli službena ali zasebna povezava, ki bi lahko vzbujala objektivno upravičen strah pred nepristranskostjo sojenja.
predlog za dopustitev revizije - uporabnina – pomembno pravno vprašanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (367.c člen istega zakona).
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - subjektivni element izkazan - aktivna ravnanja davčnega zavezanca
Ker je revident, kljub temu, da se je za nakup tovornega vozila že dogovoril z italijanskim dobaviteljem in temu kot varščino že izročil denarni znesek, vzporedno organiziral nakup istega tovornega vozila preko posrednikov, neplačujočih gospodarskih subjektov, in ga preko njih končno tudi izvedel, je s takšnim svojim ravnanjem aktivno pripomogel k zlorabi sistema DDV. Ker pa ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi imelo takšno njegovo ravnanje kak samostojen gospodarski smisel, je po presoji revizijskega sodišča utemeljen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so transakcije, s katerimi utemeljuje pravico do odbitka, povezane z zlorabo sistema DDV, kar je zakonski razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
predlog za dopustitev revizije - cesija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - zmotna uporaba materialnega prava – konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik je v zvezi s trditvijo o zmotni uporabi materialnega prava predlagal dopustitev revizije o vprašanju odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve; tako široko zastavljeno pravno vprašanje je v nasprotju z zakonsko zahtevo o natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Sodišče mora vedno z razumno mero strpnosti presoditi, ali gre za žalitev, ki zahteva izrek disciplinske kazni, ali pa za takšno neprimerno izražanje, ki ga je treba v konkretnem primeru tolerirati.
Zgolj jezikovna razlaga na podlagi določbe prvega odstavka 82. člena OZ cit. določbe Splošnih pogojev, na katero se sklicuje revident sama po sebi res ne omogoča domneve, da je voznik vozil pod vplivom mamil tudi v primeru, če se ugotovi njihova prisotnost v krvi na podlagi toksikološke preiskave. Vendar pa sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi pravil pravne argumentacije pravilno uporabili tudi logično razlago, in sicer, da je ugotovitev prisotnosti mamil v krvi s toksikološkim pregledom, na katerega se je sklicevala tožena stranka, več kot pa zgolj strokovni pregled na podlagi zunanjih znakov motenj v vedenju (uporaba logične metode pravne argumentacije – argumentatum a minori ad maius).
Sodišče bi moralo Republiko Slovenijo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom, ki se je nanašal na plačilo terjatve iz naslova neplačanega davka, napotiti na pravdo, ker se o teh terjatvah ne odloča po pravilih obligacijskega prava in ker je bilo o predmetni terjatvi pravnomočno odločeno v drugem, to je davčnem postopku, pred pravnomočnostjo kazenske sodbe. Sodišče namreč v procesnih določbah nima možnosti, da bi premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, ki ga ni dopustno uveljaviti v kazenskem postopku, zavrnilo oziroma zavrglo kot nedovoljenega.
nezgodno zavarovanje - kolektivno nezgodno zavarovanje - zavarovanje tretjega - pogodba v korist tretjega - upravičenec - soglasje zavarovanca za določitev upravičenca - delna ničnost - nepravilna izpolnitev sklenitelju zavarovanja
Kadar se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje nekoga tretjega, ima ta položaj zavarovane osebe oziroma zavarovanca, saj je nastanek zavarovalnega primera odvisen od nezgodnih dogodkov v njegovem življenju (nezgodna smrt, invalidnost, začasna nesposobnost za delo). Kot tak je tretji subjekt zavarovalne pogodbe. V nasprotju z moralnimi načeli bi namreč bilo, če bi bil zgolj objekt zavarovanja in bi se lahko sklenitelj zavarovanja brez njegovega soglasja premoženjsko okoristil iz realizacije rizika v njegovi osebni integriteti. Zato gre v primeru, ko se nezgodno zavarovanje nanaša na življenje tretjega, že po naravi stvari za pogodbo v korist tretjega, in je tretji sam upravičenec iz zavarovalne pogodbe, za določitev drugega upravičenca pa je potrebno njegovo soglasje. Navedeno pomeni, da je določba zavarovalne pogodbe, ki brez tožnikovega soglasja kot upravičenca določa drugo toženko, nična, tožnik pa ima kot beneficiar iz pogodbe v korist tretjega neposredno pravico, da zahteva izpolnitev v svojem imenu.
ZOR člen 178, 178/2. ZVCP člen 23, 34, 56. ZPP člen 7, 339, 339/2-14, 359, 377.
odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - deljena odgovornost - obojestranska krivda - trčenje motorista in avtomobila - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja višine odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi skaženosti.
Pravilna je presoja, da sta v dani prometni situaciji nepravilno ravnala oba udeleženca prometne nezgode in da sta njuna deleža odgovornosti enaka. Zavarovanec toženke je vozil v nasprotju s 23. členom ZVCP, saj se pred zavijanjem v levo ni prepričal, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu, in namere ni pravočasno nakazal s predpisanim znakom. Tožnik pa je kršil pravila o prehitevanju, saj ni dal predpisanega znaka, poleg tega je nedovoljeno prehiteval v križišču in o osvetlitvi. Ugotovljeno je bilo, da bi tožnik zmanjšal tveganje, če bi upošteval dejstvo, da nima luči in je zato težje zaznaven, ter če ne bi prehiteval, ampak bi vozil za počasnejšimi pred seboj vozečimi vozili. Trčenju bi se lahko izognil, v kolikor bi zavarovanec toženke vključil smerokaze na večji oddaljenosti od križišča ter bi tako lahko zmanjšal svojo hitrost. Zavarovanec toženke pa bi se nezgodi lahko izognil, če bi natančneje opazoval promet v vzvratnem ogledalu, saj je bil v trenutku, ko je pričel s prehitevanjem, tožnik že v fazi prehitevanja in se je nahajal v njegovi bližini.
ZVNDN člen 1, 1/3. OZ člen 131, 149, 150, 186, 186/1.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – odgovornost obratovalca - objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti - vaja reševanja ob požaru - skok z višine na reševalno blazino - solidarna odgovornost - vmesna sodba
Doskok na reševalno blazino z višine petnajstih metrov (v okviru vaje reševanja ob požaru) predstavlja nevarno dejavnost, in da je odgovornost tistega, ki se z njo ukvarja, je zato objektivne narave (149. in 150. člen OZ).
Konkreten interes toženke za opravljanje vajeC. in prek hierarhičnega vodenja vaje izvajan (vsaj delni) nadzor nad konkretnim potekom vaje so dejavniki, na podlagi katerih je v subjektu, na katerega se nanašajo, prepoznati obratovalca nevarne dejavnosti.
ZPP člen 112, 112/2, 367b, 367b/1, 367b/3, 367b/6., 377.
predlog za dopustitev revizije – rok za vložitev predloga za dopustitev revizije – prepozna vloga – nepopolna vloga – priloge predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepozen in nepopoln predlog za dopustitev revizije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2007084
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/2. KZ-1 člen 86, 375. KZ člen 89, 90, 107. ZIKS-1 člen 13, 112 – 118.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora – mladoletniški zapor – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev
Določbe o alternativnem prestajanju kazni zapora z delom v splošno korist ne veljajo za mladoletniški zapor.
ZUP člen 43. ZUS-1 člen 4, 16, 17, 30, 36, 36/1-3, 76. ZEKom-1 člen 47, 243. ZPOmk-1 člen 66, 66/2.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - pritožba - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.