dopuščena revizija - denacionalizacija - pričakovane pravice iz denacionalizacije - sporazum - pogodbena volja strank - neupravičena pridobitev - kondikcija - kavza - neuresničena pravna podlaga - predhodno vprašanje - utemeljenost zahtevka za povračilo vlaganj - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogovora pravdnih strank o skupnem oddajanju v najem do zaključka denacionalizacijskega postopka, delitvi najemnin in poračunu morebitnih tožnikovih obveznosti do toženca ni mogoče razumeti drugače, kot da sta tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijske upravičenke in toženec kot denacionalizacijski zavezanec zaradi pričakovanih obveznosti iz denacionalizacije vnaprej uredila medsebojna razmerja. Gre za podlago njunega sporazuma, ki izvira iz pričakovanja, da bo v denacionalizacijskem postopku pravni prednici tožnika nepremičnina vrnjena v naravi (stranki sta se v pogodbi poimenovali sedanji in bodoči lastnik) ter da bo toženec upravičen do povračila vlaganj v nepremičnino. Denacionalizacijski postopek se je zaključil z vrnitvijo nepremičnine v naravi, o zahtevku za povračilo vlaganj pa v denacionalizacijskem postopku ni bilo meritorno odločeno, ker ga je toženec umaknil. Odločitev o vprašanju, ali je toženec vtoževane najemnine prejel na izjalovljeni pogodbeni podlagi, je odvisna od utemeljenosti njegovega zahtevka za povračilo vlaganj, ki je predstavljal podlago za dogovorjeno delitev najemnin med pravdnima strankama. O tem vprašanju v denacionalizacijskem postopku zaradi umika zahtevka ni bilo odločeno, zato mora v tej pravdi o njem kot o predhodnem vprašanju odločati sodišče.
dopuščena revizija - pravočasnost tožbe - rok - rok za vložitev tožbe - materialni rok - procesni rok - prekluzivni rok - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču - zastaranje - pretrganje zastaranja - varovanje zastaralnega roka - enakost pred zakonom
Zastaranje je pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na (stvarno, krajevno, funkcionalno in po vrsti) nepristojno sodišče (365. - 367. člen OZ), zato je tudi tožba, vložena na nepristojno sodišče pravočasna oziroma vložena pred potekom zastaralnega roka (deveti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZPP), čeprav na pristojno sodišče prispe po poteku zastaralnega roka.
Sodišči nižjih stopenj sta spregledali pomembno dejstvo, ki je v konkretni zadevi tudi izhodišče za presojo, ali je tožnik kljub sicer redki in kratkotrajni uporabi nepremičnine tožencev lahko priposestvoval stvarno služnost. Nepremičnino, katere lastnik je sedaj tožnik, je namreč očetu tožnika po navedbah tožnika skupaj s trajno uporabo sporne poti prodal prav prvi toženec. Že med strankama kupoprodajne pogodbe (očetom tožnika in tožencem) se je torej izvrševal dogovor o uporabi poti, nadalje pa je po lastnih trditvah takšen dogovor nasproti toženi stranki izvrševal tudi tožnik. Vsaka uporaba poti v okviru obsega dogovorjene služnosti pomeni njeno izvrševanje, zato utemeljevanje zavrnitve zahtevka z nizko frekventnostjo uporabe sporne poti, ni pravilno.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - svoboda izražanja - politična dejavnost - namen zaničevanja
Obsojenčevega ravnanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, saj so njegove besede tako splošne in nekonkretizirane, da iz njegovih besed ni razvidno, na katero oškodovančevo konkretno dejanje se nanašajo oziroma v zvezi s katerim konkretnim dogodkom ali dejstvom jih je obsojenec izrekel.
Tudi pri izpolnjevanju politične dejavnosti je mogoče storiti kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, kadar politikove izjave niso povezane s političnim delovanjem, temveč grobo posegajo v čast in dobro ime posameznika.
Obsojenčev očitek, ki ga je izrekel pri izpolnjevanju politične dejavnosti, ni uperjen zoper oškodovanca kot posameznika, temveč je povezan z opravljanjem njegove politične funkcije oz. se napad omejuje na zadevo, ki je v javnem interesu, zato ni podano kaznivo dejanje razžalitve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 96, 96/2, 202, 203, 203/3-1, 213.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v praksi Vrhovnega sodišča že rešena pravna vprašanja.
Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo oziroma Španijo, namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016978
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 380, 443. ZIZ člen 168, 168/5.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - začetek stečajnega postopka - predlagatelj
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem?
2. ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika?
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/1, 83/3. ZPP člen 86, 367č.
revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - revizija vložena po odvetniku - prepozna dopolnitev revizije - neupošteven poziv na dopolnitev
Revizija, ki jo vloži stranka sama in ob njeni vložitvi ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in jo Vrhovno sodišče zavrže, ne da bi stranko pozivalo na predložitev dokaza o opravljenem pravniškem izpitu. Za tak poziv sodišče (niti prvostopenjsko niti revizijsko) nima pravne podlage niti v ZUS-1, niti v ZPP niti v katerem drugem zakonu.
Revizija, vložena po 30 dnevnem roku od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, je prepozna.
ZKP člen 407, 420. ZSKZDČEU člen 4, 44. ZSKZDČEU-1 člen 237.
zahteva za varstvo zakonitosti - druga odločba - neprava obnova - pomembno pravno vprašanje – evropski nalog za prijetje in predajo – izročitev zaradi izvršitve kazni - načelo specialnosti
Izpodbijana sodba pri izreku enotne kazni upošteva dve obsodilni sodbi, ki v sodbo, s katero je bilo odločeno v postopku neprave obnove, ne bi smeli biti vključeni, saj procesne predpostavke za dovoljenost kazenskega pregona za kazniva dejanja iz teh dveh sodb zaradi načela specialnosti niso bile izpolnjene.
dovoljenost predloge za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - višina škode - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - kumulacija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov po petem odstavku 367. člena ZPP, saj gre za medsebojno povezane zahtevke.
ZTel-1 člen 54, 54/3, 155. ZEkom člen 77, 78, 80, 164, 166. ZSZ člen 28, 105. SPZ člen 226, 234, 234/2, 246, 246/1, 271, 271/2. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 198. ZOR člen 219.
dopuščena revizija - stvarna služnost pridobitev stvarne služnosti – pravni posel - služnost v javnem interesu - objekti javne infrastrukture - televizijski oddajnik – prekoračena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev – najemnina – renta - višina pridobljene koristi - stavbna pravica
Upravičenja tožene stranke so nastala na podlagi inominantnega pogodbenega razmerja z učinki neprave stvarne služnosti, opredeljenimi v zakonu, brez vpisa v zemljiško knjigo kot pogoja za njen nastanek. Ker je bila torej služnost pridobljena na podlagi pravnega posla, pa je za rešitev pravno odločilnega vprašanja - ali je smela tožena stranka brez soglasja tožečih strank namestiti dodatno antensko napravo oziroma omrežje na postavljeni stolp, in to celo v korist tretje osebe, treba razjasniti vsebino samega dogovora.
Revidentka ima prav, ko opozarja, da se višina pridobljene koristi ne more odražati kar v zneskih mesečno prejemane najemnine (rente). V spornem primeru ne gre za z zakonom vzpostavljeno stavbno pravico, temveč za služnostno pravico tožene stranke, ki je prekoračila dogovorjene meje uporabe zemljišča tožečih strank. V takšnih primerih pa ni ustrezna odmera letne oziroma celo mesečne rente, temveč priznanje denarne odmene. Ugotovljena renta za uporabo zemljišča za namene mobilne telefonije kot dodatno nameščenega sistema na že obstoječem antenskem stolpu, dosežena s prekoračeno uporabo zemljišča tožečih strank, v korist tožene stranke, torej ne predstavlja ustrezne podlage za plačilo dosežene koristi tožečim strankam, zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist, na podlagi določb 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ.
Če ASBH ne bi vlagala v sanacijo (z izdajo obveznic in prevzemom potencialnih obveznosti), tudi LB ne bi razpolagala s pozitivnim jamstvenim kapitalom, zato nekdanji delničarji LB niso upravičeni participirati pri tistem, česar brez vlaganj ASBH oziroma toženke ne bi bilo.
Glede na to, da je ASBH od LB prevzela slabe terjatve, za katere je bilo ocenjeno, da jih bo mogoče izterjati v 25 %(5), in potencialne (pogojne) obveznosti, so nekdanji delničarji LB upravičeni do sorazmernega dela morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije.
Ugovor toženke, da terjatev tožnikov še ni zapadla, ker še niso bila rešena sukcesijska vprašanja, ni utemeljen, saj podrejene terjatve niso odvisne od rešitve sukcesijskih vprašanj.
Zmotno je sklepanje sodišča druge stopnje, da sanaciji LB in NLB nista povezani in da zaključek sanacije NLB ne pomeni tudi zaključka sanacije LB, zato sanacija LB še ni zaključena. Namreč od uveljavitve UZITUL-A LB ni več »banka«, saj od takrat dalje zgolj le še upravlja s preostankom premoženja (22.c člen UZITUL-A) in torej ne opravlja več bančnih poslov, po šestem odstavku 22.č člena UZITUL-A pa je uprava NLB morala sprejeti zaključno bilanco LB. Po ZPSS pa se sanacija izvaja zgolj v bankah in hranilnicah (1. člen ZPSS) ter z namenom preprečiti stečaj banke (22. člen ZPSS). Ker torej LB od uveljavitve UZITUL-A ni več »banka«, se tudi sanacija v njej ni več izvajala.
Sanacija LB je
de facto
zaključena, ko so bile unovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljane potencialne obveznosti.
ZMZ člen 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZUS-1 člen 33, 33/1-2, 36, 36/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - neznano nahajanje prosilca - pravni interes za ugotovitev nezakonitosti sklepa o omejitvi gibanja - ugotovitvena tožba
Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, kar potrjujejo podatki v predloženih spisih, je tožnik v tožbi zahteval (poleg odprave izpodbijanega akta) tudi, „da sodišče ugotovi, da je bilo z izvajanjem ukrepa odvzema osebne svobode z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce nezakonito poseženo v njegovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave RS“. V tožbi je torej tožnik postavil (tudi) zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa tožene stranke (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), kar pa je sodišče prve stopnje prezrlo. V predhodnem preizkusu tožbe ni preizkusilo, ali je tožnik (kljub dejstvu, da je samovoljno zapustil kliniko, v kateri je bil hospitaliziran, in se tudi v Center za tujce ni vrnil) izkazal svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) za izdajo ugotovitvene sodbe v zvezi z zatrjevanim posegom v njegovo ustavno pravico do osebne svobode. Ker tega ni storilo, je bil predhodni preizkus procesnih predpostavk za dopustnost tožbe v obravnavani zadevi pomanjkljivo opravljen.
ZPP člen 1, 339, 339/2-4. ZUS člen 1. ZUS-1 člen 2.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost rednega sodišča - pristojnost upravnega sodišča - izključitev iz članstva sindikata - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - razveljavitev sklepov konference sindikata
Spor o veljavnosti oz. zakonitosti prenehanja pooblastil in izključitvi iz članstva sindikata je spor „iz drugih civilnopravnih razmerij“ v smislu 1. člena ZPP.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju - kasneje najdeno premoženje – pravnomočnost - res iudicata - ne bis in idem
Odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde za ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje. Zato lahko zakonec v ločenih pravdah uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje, vendar pa določitev deležev na skupnem premoženju v prvi pravdi zaradi učinka res iudicata zavezuje v naslednji pravdi, katere predmet je druga stvar.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov - listine – branje listin - zapisnik o glavni obravnavi - pripombe strank na zapisnik – domneva pravilnosti – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišča dokaze vrednotijo v skladu z načelom proste presoje dokazov. Zgolj anonimnost in nepreverljivost zapisov ne pomeni razloga za nedovoljenost dokaza v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložniki zahteve za varstvo zakonitosti izhajajoč iz obsojenčevega zagovora podajajo lastne dokazne zaključke in s tem pod videzom bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitve kazenskega zakona uveljavljajo nedovoljeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/3, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist.