ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe - zahteva za sodno varstvo – presoja navedb zahteve - odgovornost pravne osebe – razbremenitev odgovornosti
Ekskulpacijski razlog kršenja navodil in pravil pravne osebe in kršenja pogodbe o zaposlitvi se lahko uveljavi le na podlagi predhodno izkazanega in dokazanega dejstva, da je pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška - kateri so primerni pravočasni ukrepi, je dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem konkretnem primeru.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca - dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka
Obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 25. OZ člen 173, 180. ZDR člen 184.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - pravno nasledstvo - dediči
Ker tožnika in drugi toženec niso niti v razmerju delavca in delodajalca niti ne gre za pravico, ki bi izvirala iz pravnega nasledstva med tožnikoma in delavcem drugega toženca, spora med njimi ni mogoče uvrstiti med spore, za katere bi bilo pristojno delovno sodišče.
kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – odgovornost odgovorne osebe
Kasnejše prenehanje pravne osebe nima nikakršnega vpliva na odgovornost njene odgovorne osebe za storjeni prekršek. Odgovorna oseba s prenehanjem pravne osebe ne preneha obstajati in zato ni nobene ovire, da se ji ne bi izrekla sankcija za storjeni prekršek.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Tožniki niso bili v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, niti ne vtožujejo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel bivši delavec prvotoženke Z. J., kot njegovi pravni nasledniki, temveč vtožujejo odškodnino za lastno škodo, ki jim je nastala zaradi smrti navedenega. Tak spor pa nima elementov delovnega razmerja iz 5. člena ZDSS-1.
JAVNI USLUŽBENCI - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006273
ZPP člen 373, 373/2, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - dopuščena revizija - nepopolna vloga - priloge dopuščene revizije - plačilo razlike v plači - prevedba - nov plačni sistem - pogodba o zaposlitvi - sprememba pogodbe
Na podlagi drugega odstavka 373. člena ZPP mora v primeru dopuščene revizije stranka reviziji (v potrebnem številu izvodov) priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o njeni dopustitvi. Gre za procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije, ki so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku, saj sicer s predlogom in sklepom o dopustitvi revizije ne more biti seznanjena.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/3-14, 379, 379/1. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnica utemeljeno navaja, da se sodišče ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena v zvezi z 20. členom KZ-1 in da se ni opredelilo do njenih navedb, da je bila ob predpostavki obstoja drugih znakov kaznivega dejanja v pravni zmoti glede protipravnosti njenih ravnanj, kar izključuje njen direktni naklep, ki je bistveni subjektivni znak navedenega kaznivega dejanja.
ZDR člen 73, 73/1, 73/6. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - sporazum o prevzemu delavcev
Ključnega pomena je, da je bila pogodba o opravljanju storitev čiščenja med toženkama sklenjena za določen čas. Prva toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da bi se zato sodišči morali opreti na šesti odstavek 73. člena ZDR in ne na poseben dogovor (in na podlagi tega šteti, da je šlo za trajno spremembo delodajalca v smislu določbe prvega odstavka 73. člena ZDR). Šesti odstavek 73. člena ZDR ureja situacijo začasnega prenosa podjetja na podlagi pravnega posla in s tem povezano varstvo prevzetih delavcev.
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 102, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ustrezna zaposlitev - preostala delovna zmožnost - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - mnenje komisije
Tožnik zaradi invalidnosti ni bil več zmožen za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Sodišče prve in druge stopnje pa sta preverjali tudi, ali obstaja možnost, da bi tožnik kljub ugotovljenim omejitvam pri delu, še naprej lahko opravljal delo kot pomočnik vodje strežbe. Iz dejanskih ugotovitev tako sodišča prve kot druge stopnje izhaja, da tudi take možnosti ni bilo.
ZPIZ-1 člen 12, 39, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 220. URS člen 158.
naknadna odmera pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Predmet postopka v tem primeru je bila odmera pokojnine, o tem vprašanju pa je bilo (sicer nepravilno) v celoti odločeno. Če pa je tožena stranka pokojninsko osnovo izračunala napačno, bi tožnica napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavljala le z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
ZUTD člen 60, 60/1, 60/1-6, 63, 63/1, 63/2, 63/2-8. ZDR člen 114, 114/1, 201.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - pokojninska doba - dodana doba
Ker bi se tožnik kot starejši delavec ob upoštevanju dodane dobe lahko upokojil v času upravičenosti do denarnega nadomestila in je bila tudi njegova volja, da se upokoji ob upoštevanju dodane dobe, ni užival posebnega varstva pred odpovedjo. Posledično ni bilo pogojev za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne gre za primer iz osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD. Zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Treba je sprejeti smiselno razlago določbe 367. člena OZ, po kateri je zastaralni rok varovan tudi, če ne pride do zavrženja tožbe in nato do vložitve nove tožbe, pač pa do odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu
Revizija utemeljeno ponavlja že v pritožbi navedeno stališče, da bi moralo sodišče pri presoji utemeljenosti izpodbijane odpovedi ugotavljati, ali se je tožena stranka po odpovedi še prijavljala na nove razpise tako, da je potreba po revidentkinem delu še naprej obstajala. V odpovedi je bilo namreč navedeno, da je bil sprejet sklep, da se celotna dejavnost na področju projektne dejavnosti ukine.
Na podlagi četrtega odstavka 110. člena ZPIZ-1 pridobi vdova oziroma vdovec v primeru, da je umrli zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil starost iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-1, to je starost 58 let, „pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če je imel/a z umrlim zakoncem skupnega otroka ali pa, če je zakonska zveza trajala nepretrgoma 1 leto“. Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za dodatni pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ob sicer izpolnjenih drugih pogojih s strani preživelega zakonca za primer, da je v času sklenitve zakonske zveze umrli zavarovanec že dopolnil 58 let starosti, in ne za samostojni pogoj za pridobitev te pravice.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - oškodovanec - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Oškodovanec, čeprav bi bil stranka v kazenskem postopku, do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ni upravičen. Prav tako je navedeno izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le zoper tiste odločbe, ki so v neposredni zvezi s predmetom konkretnega kazenskega postopka.
dovoljenost predloga za obnovo postopka – pravni interes – udeleženci nepravdnega postopka – postopek zaradi razlastitve – zavrženje predloga za obnovo postopka
Pravica strank oziroma udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Tak udeleženec mora pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 35, 40, 40/1, 65, 66, 67. ZPP člen 325, 325/1, 325/2.
dopolnilna sodba v upravnem sporu - tožba zoper več upravnih aktov - odločanje o tožbi - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - potrditev odločitve iz drugih razlogov
V upravnem sporu se zakonitost izpodbijanega upravnega akta presoja v mejah tožbenega predloga; v mejah tožbenega zahtevka (glede pravic oziroma obveznosti oziroma pravnih koristi) pa sodišče v upravnem sporu odloča v sporu polne jurisdikcije (65. in 66. člen ZUS-1) in če odloča o adhezijskem zahtevku (67. člen ZUS-1).
Zato glede na naravo odločanja v tem upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta določb ZPP o dopolnilni sodbi (325. do 327. člen) ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.
Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je torej nedovoljen, ne pa nepravočasen, kot navaja upravno sodišče, vendar napačen razlog za zavrženje predloga za izdajo dopolnilne sodbe na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016902
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1. ZDen člen 3, 4.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - odgovornost države za ravnanje sodišča - postopek denacionalizacije - interpretativna odločba Ustavnega sodišča - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivno zavedanje o škodi in storilcu - subjektivno zavedanje o protipravnosti ravnanja
Za zastaranje odškodninske terjatve je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 352. člena OZ). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosi tožeča stranka in ne more čakati, da to ugotovi šele sodišče.
ZUS-1 člen 22, 42, 42/1, 83, 83/2, 89. ZPP člen 11, 11/1. ZBPP člen 10.
dovoljenost revizije - revizija brez razlogov za dovoljenost - zavrženje revizije - združitev revizijskih postopkov
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka v obravnavanih zadevah trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizij ni zadostila. Revidentka v revizijah niti ni neposredno navedla drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prav tako ni niti opisno navedla in ne izkazala, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanih zadevah izpolnjen. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.