povrnitev premoženjske škode - imisije – škoda zaradi širitve industrijske cone – splošno koristna dejavnost - manjvrednost nepremičnine - škoda, ki presega običajne meje
Odgovornost osebe, ki je s svojim nezakonitim ali nepravilnim dejanjem omogočila ali dopustila povzročitelju čezmerno obremenjevanje, je enaka odgovornosti neposrednega povzročitelja čezmernega obremenjevanja po določbi drugega odstavka 9. člena ZVO oziroma po splošnih določbah OZ o odškodninski odgovornosti.
Da bi škoda, ki je nastala revidentki v konkretnem primeru, presegala običajno mejo za industrijsko (in ne stanovanjsko) cono, revizija niti ne trdi.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - jamčevanje za napake - stvarne napake - rok za uveljavljanje pravic - prekluzivni rok
Tožena stranka je z dopisom z dne 21. 1. 1998 pri tožnikih ustvarila vtis, da bo napako prostovoljno odpravila in da se zato na pravilo o prekluzivnem roku iz 645. člena ZOR ne more sklicevati.
Kadar se naročnik in izvajalec ne dogovorita za odpravo napake, ampak izvajalec le pristopi k odpravljanju napak, ni mogoče šteti, da je bil sklenjen dogovor. Vendar pa tudi v tem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena. Zato v obravnavanem primeru, ko ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
Kadar izvajalec začne odpravljati napako in daje vtis, da jo bo prostovoljno odpravil, zastaranje terjatve naročnika iz naslova odgovornosti za napake začne teči, ko izvajalec naročniku nedvoumno sporoči, da napake ne bo odpravil ali ko je to jasno razvidno iz konkludentnega ravnanja izvajalca.
predlog za dopustitev revizije - spor o varstvu in vzgoji otrok - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka – pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V sporih o varstvu in vzgoji otrok je pravilnost uporabe določb ZZZDR, zlasti načela o največji koristi otroka, vselej odvisna od okoliščin posamičnega primera. V obravnavani zadevi sta sodišči prve in druge stopnje ocenili, da je upoštevajoč vse okoliščine primera mladoletni A. manj v škodo selitev v Kanado kot pa bi bila sprememba odločbe o varstvu in vzgoji in njena ločitev od matere. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da tožnik ni izkazal pravne pomembnosti prvega vprašanja.
ZArbit člen 9, 9/3, 40, 40/2-2, 41, 41/2. ZNP člen 37. ZPP člen 365.
razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe - stroški arbitražnega postopka
Sodišče po drugem odstavku 41. člena ZArbit lahko zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe le, če je podan kateri izmed razlogov za razveljavitev iz 2. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona, da pa nasprotna udeleženka obstoja takšnih razlogov ni izkazala.
ZDen člen 16, 16/3, 73. ZPP člen 339, 339/2-3. ZNP člen 37.
sodna pristojnost - denacionalizacija - zavezanci za vrnitev denacionalizirane nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine - vrnitev nepremičnine v naravi - družbena pravna oseba - občina z območja druge republike SFRJ - tuja pravna oseba - odškodnina - upravni postopek
V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine, med drugim, ali je upravičenec do odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije in ali se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi. Občina z območja druge republike bivše Jugoslavije je z osamosvojitvijo RS postala tuja pravna oseba, ki je slovenski pravni red od tedaj dalje ni mogel šteti za družbeno pravno osebo, njenega premoženja pa ne za družbeno premoženje. To predstavlja oviro za vračanje premoženja v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen. Občina bi se v denacionalizacijskem postopku vrnitvi v naravi lahko uspešno uprla. Ker se ni, do vsebinske presoje pravilnosti upravne odločbe oziroma vprašanja, ali je občina kot tuja oseba sploh zavezanka za denacionalizacijo, ni prišlo. Gre za drug postopek z drugimi strankami, zato denacionalizacijska odločba tega vprašanja ne rešuje z učinkom pravnomočnosti v razmerju do nasprotnega udeleženca.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5, 32/6. ZASP člen 162, 162/2.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - izročitev dokumentacije
Tožnik ni konkretno navedel, razkritje katerih podatkov bi lahko vodilo v nastanek težko popravljive škode (konkretneje omenja le osebne prejemke fizičnih oseb, ki za tožnika opravljajo dejavnost in neopredeljene poslovne podatke odvetnikov), niti ni konkretno navedel, zakaj meni, da tožena stranka osebnih podatkov ne bi varovala v skladu z zakonom torej, da bi sploh lahko prišlo do situacij, iz katerih bi izvirali morebitni odškodninski zahtevki zoper njega. Ob tem je treba poudariti, da mora tožena stranka tudi v postopku nadzora nad delovanjem tožnika s podatki iz predložene dokumentacije ravnati skladno z veljavno zakonodajo (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ, Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1 in drugi), ki varuje pred razkritjem posamezne kategorije varovanih podatkov.
Za prenehanje služnosti s „priposestvovanjem prostosti“ je odločilen voljni, subjektivni element, ki se pri lastniku gospodujoče stvari kaže v njegovem ravnanju, to je neizvrševanju služnosti zaradi prepovedi lastnika služeče stvari. Vsaka ponovna izvršitev služnosti prekine proces osvoboditve služnosti. Izvršitev je lahko dejanska ali pravna in pomeni ravnanje v nasprotju z ravnanjem lastnika služeče stvari, ki se izvrševanju pravice upira; pomeni neupoštevanje njegove prepovedi po neizvrševanju pravice, pri čemer pa izhodišče za presojo oziroma merilo za to, ali je bila pravica uveljavljena in izvršena, ne more biti (zgolj) končni uspeh izvršitve oziroma uveljavitve pravice. Če lastnik gospodujoče stvari svojo pravico uveljavlja na neprimeren, neustrezen način, to še ne pomeni, da služnosti ne izvršuje. Dejstvo, da toženec morda ni ubral najuspešnejše pravne poti za varstvo pravice, katere izvrševanje mu tožnik preprečuje, zato ne pomeni, da je opustil izvrševanje svoje pravice. Zato je ustrezna oblika pravnega varstva, ki prekine proces osvoboditve služnosti, lahko tudi ugotovitvena tožba po 218. členu SPZ (prej 56. člen ZTLR).
dovoljenost revizije – zastopanje – pooblastilo odvetniku - novo pooblastilo za vložitev revizije - zavrženje revizije
Sodba pritožbenega sodišča je bila izdana 28. 3. 2012, zato bi moralo pooblastilo za vložitev revizije izvirati iz časa po tem datumu. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil na pooblastilu, ki ga je pooblaščenec prvega tožnika ob vložitvi revizije predložil sodišču, prvotno napisani datum 19. 3. 2011 prebeljen in čez napisan nov datum 7. 6. 2012. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložil pooblaščenec prvega tožnika za vložitev revizije, ni novo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0016820
ZOR člen 219. ZPP člen 8, 215, 339, 339/2-14, 360, 360/1, 370, 370/3. ZTLR člen 39, 39/7. ZSR člen 2, 17. SZ člen 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - družbena lastnina – stanovanje - pravica uporabe - uporaba solastne nepremičnine - uporaba tujega dela solastne nepremičnine – delitev solastnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev razmerij med solastniki - določitev imetnika pravice uporabe v nepravdnem postopku – privatizacija stanovanj - razvezana zakonca – uporabnina - dokazno breme - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe - protispisnost
Na podlagi
155. člena SZ, ki je ukinil pravico uporabe zasebnega stanovanja v tistih primerih, ko je bila le-ta podeljena
v nasprotju z voljo lastnika,
pa so l
astniki stanovanj od poteka enega leta od uveljavitve SZ imeli pravico do vselitve in proste razpolage z zasebnim stanovanjem, zato tožniku
od takrat dalje sklep nepravdnega sodišča ni več onemogočal souporabe stanovanja in bi to lahko zahteval (iztožil) od toženke
. Tako se pokažejo kot pravilni razlogi sodišča druge stopnje, da ker tožnik ni zahteval souporabe stanovanja, je privolil v svoje prikrajšanje, zato mu uporabnina ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0016877
ZPP člen 25. ZS člen 103. ZPP člen 32, 32/2-6.
spor o pristojnosti – spor iz avtorskih pravic – stvarna pristojnost
V sporih iz avtorskih pravic je ne glede na vrednost spornega predmeta po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče. V skladu z drugim odstavkom 103. člena ZS je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZPotK člen 7a. OZ člen 55, 58, 104. SPZ člen 129, 142.
posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - bodoča terjatev - hipoteka - ničnost - oblika pogodbe - obličnost spremembe pogodbe - teorija realizacije - razveza pogodbe
Sodišče II. stopnje je pravilno ocenilo, da je glede na določbo sedmega odstavka 2. člena ZpotK in določbo 129. člena SPZ mogoče zavarovati tudi bodočo terjatev in da ni bilo nobene zakonske ovire, da toženka kredita, ki se ga je šele zavezala izplačati prvemu tožniku, ne bi zavarovala z ustanovitvijo hipoteke z neposredno izvršljivim notarskim zapisom po 142. členu SPZ.
Pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, ker je prvi tožnik z naknadnim naročilom, naj toženka dogovorjeno posojilo nakaže tretjemu, pogodbo ohranil v veljavi (drugi odstavek 104. člena OZ). Upoštevati je treba tudi teorijo o realizaciji (58. člen OZ). Glede na to, da ni sporno, da je nalog za izplačilo posojila tretjemu dal prvi tožnik, da sta kasneje tožnika s toženko sklepala še dodatne anekse, s katerimi je bil dogovorjen odlog plačila in delna odpoved zamudnim obrestim v korist tožnikov in da sta svojo obveznost iz posojilne pogodbe delno izpolnila, je bilo naročilo prvega tožnika veljavno.
ZOR člen 154, 155, 189, 189/2, 360, 360/1, 376, 376/1, 376/2. OZ člen 376, 1060. ZVO člen 17, 21. ZRud (1975) člen 3, 4, 53, 54, 55. ZRud (1999) člen 3, 11, 13, 48.
Tožeča stranka kot lastnica rudnin ne vtožuje nadomestila za degradacijo okolja, temveč odškodnino zaradi toženčevega nedovoljenega izkopavanja in prilastitve peska dolomita. Tudi za ponavljalna škodna dejanja in posledično iz teh dejanj izvirajoče škode veljajo triletni subjektivni zastaralni roki, ki se upoštevajo za vsako dejanje posebej.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016888
OZ člen 155. ZVPot člen 6, 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obstoj sodne prakse - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – odgovornost proizvajalca – nevarna stvar - napake stvari – nevarne lastnosti stvari – eksplozija pri segrevanju mleka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZNP člen 122, 122/3. SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – premoženjska razmerja med zakonci - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - soglasje solastnika - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nepravdni postopek
Revizija se dopusti v smeri preizkusa obstoja posebnih okoliščin, ki upravičujejo civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku in v smeri preizkusa pravilnosti uporabe tretjega odstavka 122. člena ZNP oziroma petega odstavka 70. člena SPZ.
ZPP člen 39, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPPSL člen 106. OZ člen 168, 168/2, 376.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost odvetnika – višina odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - valorizacija - načelo monetarnega nominalizma - čista denarna terjatev - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - ne ultra alterum tantum - vrednost spornega predmeta - dovoljenost predloga za dopustitev revizije zoper obrestni del zahtevka – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je utemeljen zgolj glede procesnih obresti, vendar zgolj v tem delu revizije ni mogoče dopustiti, ker je na podlagi 39. člena ZPP za vrednost spornega predmeta odločilna samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi vrednost obresti. Glede procesnih obresti torej vrednost spornega predmeta ne presega niti 2.000,00 EUR, zato revizije zgolj v tem delu ni mogoče dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – sojenje v razumnem roku – odškodnina – pritožba – zavrženje pritožbe – nepopolna vloga – bistvene sestavine pritožbe - podpis pritožbe
Pravilen podpis za pravdno stranko, ki je pravna oseba (tako da je poleg podpisa navedena tudi oseba, ki pravno osebo zastopa, in to z imenom, priimkom ter funkcijo), je ena od le dveh nujnih sestavin pritožbe, ki pa je konkretna pritožba ni vsebovala, zato je zavrženje pritožbe pravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016905
ZOR člen 108. SZ člen 117.
povrnitev premoženjske škode – privatizacija stanovanja – privatizacija stanovanja, ki je predmet denacionalizacije – ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Revidenta zahtevata povrnitev dobička, ki bi ga v primeru, da pogodba ne bi bila nična, dosegla: stanovanje, vredno več, bi pridobila za znižano nakupno ceno po SZ. To pa pomeni, da bi morala revidenta podati dovolj konkretne trditve in dokaze, da bi ta dobiček po normalnem teku stvari ali pa glede na posebne okoliščine (možnost odkupa drugega stanovanja po SZ) dosegla, če ju toženka ne bi zavedla v sklenitev nične pogodbe.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitani mu kaznivi dejanji, kot razlog za pripor, kljub razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočne obtožnice, po kateri bo tekel postopek pred sodiščem prve stopnje.