ZKP člen 10, 372, 372-3. KZ-1 člen 323, 324, 324/1, 324/3. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu – prekršek
Čeprav izhajata iz istih podatkov in dokazov, so dejstva, ki sta jih ugotovila prekrškovni organ in sodišče bistveno različna, saj obsega kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu še druga dejstva (ogrozitev življenja oziroma telesne integritete drugih, kar je v obravnavanem primeru preraslo tudi v konkretno poškodbeno posledico), ki jih prekrški, za katere je bil storilec spoznan za odgovornega, ne vsebujejo.
Ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, saj obsojenec s sodbo prvostopenjskega sodišča ni bil spoznan za krivega istega dogodka, za katerega je bil spoznan za odgovornega z odločbo prekrškovnega organa.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljitev sodišča glede neogibnosti pripora oziroma njegove nenadomestljivosti z drugim milejšim ukrepom je treba povezati z ostalimi razlogi sklepa, iz katerih je razvidno, da je pri osumljencu podana visoka in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
Kadar je škodni dogodek povezan s predhodnim pogodbenim razmerjem med oškodovancem in domnevnim povzročiteljem škode je potrebno izhajati iz pogodbene odškodninske odgovornosti (členi od 239 do 246 OZ). Pravdni stranki sta nedvomno bili v pogodbenem razmerju, saj se je toženec zavezal, da bo tožnika usposabljal za pridobitev vozniškega dovoljena kategorije A, tožnik pa se je zavezal, da mu bo za to plačal. Šlo je za obligacijo prizadevanja. Tudi pri pogodbeni odškodninski obveznosti pa morajo biti izpolnjene vse štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, ki je v tem primeru kršitev pogodbe, škoda, vzročna zveza in odgovornost, pri čemer se domnevni oškodovalec ne more razbremeniti odgovornosti z dokazovanjem, da je škoda nastala kljub njegovemu skrbnemu ravnanju (krivda ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti), ampak zgolj na podlagi ekskulpacijskega razloga po 240. členu OZ.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 168, 766.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da se prvi ugovor toženca nanaša na podlago odškodninske odgovornosti, o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno z vmesno sodbo višjega sodišča, da pa tudi drugi ugovor ni utemeljen, ker je sodišče podatke res po prvem naroku pridobilo od delodajalca, vendar na podlagi pravočasnega predloga toženca. Toženec v predlogu ne utemelji, zakaj naj bi bili v zvezi z navedeno obrazložitvijo sodišča druge stopnje izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, ampak le ponavlja pritožbene ugovore.
Specifične osebne okoliščine osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita, so lahko še posebej relevantne pri presoji, ali navedeni osebi v primeru vrnitve v izvorno državo grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
Ker se sodišče prve stopnje do razlogov in analiz tožene stranke sploh ni obrazloženo opredelilo, temveč se je zgolj pavšalno sklicevalo na druge sodbe, kljub sicer konkretnim napotkom toženi stranki, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - razlaga druge alineje 8. člena ZBPP - spor zaradi prenehanja oziroma ukinitve preživnine - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - širjenje izjem - pravica do sodnega varstva - zakonska analogija - restriktivna razlaga - namen določbe - napačna uporaba materialnega prava
Določba druge alineje 8. člena ZBPP je ena izmed izjem od splošnih pravi (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Ta določba posamezniku oži pravico do sodnega varstva, zato z uporabo zakonske analogije te izjeme ni mogoče razširiti na primer, ki z zakonom izrecno ni določen, oziroma je to izjemo treba razlagati restriktivno. Zakonodajalec bi, če bi ob enakih pogojih, kot so navedeni za znižanje preživnine, imel v mislih tudi spore zaradi prenehanja oziroma ukinitev preživnine, moral to v zakonu izrecno določiti.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 146, 153, 158. ZUP člen 144, 144/1-4, 144/3.
neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena ustavitev gradnje in uskladitev gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Pravno vprašanje, ki se nanaša na zakonito zgrajene objekte, ki so na podlagi 197. člena ZGO-1 po samem ZGO-1 pridobili uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, presoje zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, izrečenega zaradi neskladne gradnje.
Vprašanje obrazložitve razlogov za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka v inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi ZGO-1, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba 146. člena ZGO-1, ki določa, da se vodenje inšpekcijskih ukrepov, izrekanje ukrepov in vročanje odločb v inšpekcijskem postopku šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, je namreč jasna in ne sproža dvomov ali dilem, da nujnosti inšpekcijskih ukrepov po ZGO-1 in s tem tudi vodenje skrajšanega postopka (primerjaj 4. točko prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP), ni treba posebej ugotavljati niti obrazložiti.
V tej zadevi ne gre za inšpekcijski ukrep, ki bi revidentki trajno odvzel možnost bivanja v stanovanju. Gre za začasno omejitev njenega bivanja, do uskladitve izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka pa ni izkazala, da v tem času ne more bivati v drugih primernih prostorih. To je, da z njimi ne razpolaga oziroma da nima drugih možnosti začasnega bivanja. zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3. URS člen 23, 25. Uredba (ES), št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o Schengenskih mejah).
pritožba zoper sklep - pravni interes za tožbo - združevanje družine
ZMZ ne vsebuje nobenih določb, da se ureditev, določena v drugem odstavku 50. člena ZMZ, ki se nanaša na prosilca za mednarodno zaščito in na prošnjo za mednarodno zaščito, smiselno uporablja tudi za primere prošenj oseb s priznano mednarodno zaščito za združevanje s svojimi družinskimi člani, oziroma da je tudi v teh primerih podana domneva, da se tudi taka prošnja šteje, zaradi razlogov, navedenih v tem odstavku, za umaknjeno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1, 260-4.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso navedene
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Iz revizijskih navedbe ne izhaja konkretno in določno, glede katerega pravnega vprašanja, ki se nanaša na vsebino te zadeve (zavrženje predloga za obnovo postopka vloženega iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP kot prepozno vloženega), revidentka uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določbe ZUP, na katere se revizija sklicuje, pa se nanašajo na obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP (drugače rešeno predhodno vprašanje), kar pa ni vsebina te zadeve. Zato revidentka uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
Dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta je revidentka utemeljila samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju revizije. V nadaljevanju revizije pa zelo hudih posledic ni navedla. Zato revidentka tudi pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga je uveljavljala, ni izkazala.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 65, 65/1, 79, 79/1. ZMZ člen 2, 2/2, 5, 5/1, 21, 21/3, 26, 26/2-5, 27, 27/1-3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
mednarodna zaščita - status begunca - izkazanost preganjanja - spor polne jurisdikcije - poziv za služenje vojaškega roka - pritožba tožene stranke - kontradiktorna obrazložitev sodbe 1. stopnje
Samo zavrnitev osebnega poziva za služenje vojaškega roka lahko pomeni, da je izpolnjen pogoj preganjanja v smislu 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ. V tem delu je sodba kontradiktorna, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZMZ člen 28, 28/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15c.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja
Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja v državi, v kateri poteka oborožen spopad (tretji odstavek 28. člena ZMZ oziroma 15.(c) člena Kvalifikacijske direktive), pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15.(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretjem odstavku 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera).
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Revidenta pa zgolj z navedbami, s katerimi opisujeta posledice, ki naj bi jima nastale, nista izkazala, da bi bile posledice izpodbijanega akta zanju zelo hude. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006142
ZPIZ-1 člen 34. ZPIZ člen 24, 25. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti člen 15. Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 15.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - prekrivanje zavarovalnih dob - obvezno zavarovanje v drugi državi - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
V primeru prekrivanja obdobja prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z obdobjem obveznega zavarovanja v drugi državi (Švici) se na podlagi določb Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 in izvedbene Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 pri ugotavljanju pravice zavarovanca do pokojnine upošteva le obdobje obveznega zavarovanja v pristojni državi.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o delu – faktično prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – uveljavljanje sodnega varstva
Že zaradi časovnega poteka celotnega postopka revidentkina zahteva na delodajalca, ki je bila predmet spora v obravnavani zadevi, ni mogla vsebovati izpodbijanja prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo šele v času sodnega postopka zoper negativno odločitev komisije.
revizija zoper sklep - zavrženje pritožbe - pritožbeni postopek – pooblaščenec – pravniški državni izpit
Ob zavrženju pritožbe sodišče druge stopnje z vidika pritožbenih razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne preizkuša in to velja tudi za bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere sicer ob veljavni pritožbi sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZDR člen 118. ZDoh-2 člen 27, 37. ZMEPIZ člen 43. ZDSS-1 člen 34. ZPSV člen 3. ZPIZ-2 člen 144, 429. ZZVZZ člen 50. ZUTD člen 135. ZSDP člen 9.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero – trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnine
Ob zakonskem pooblastilu iz drugega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče tudi mimo trditvene podlage delavca in zahtevka za reintegracijo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kar v postopkovnem pogledu predstavlja večji odstop od pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Prav zato se tožena stranka v reviziji neutemeljeno sklicuje na določbe ZPP o trditveni podlagi, itd. in sodišču očita bistvene kršitve določb postopka.
Priznanje ustrezne denarne odškodnine po 118. členu ZDR ne predstavlja obračunske pravde, saj glede na naravo te odškodnine - kot nadomestila za reintegracijo - to tudi ni mogoče. Zato je sodišče oblikovalo nekatere od kriterijev za odmero te odškodnine, ki jih je ustrezno navedlo že sodišče druge stopnje. Ti so namenjeni oceni primerne višine odškodnine, ne pa konkretnejšemu izračunu.
Prisojeni znesek odškodnine predstavlja znesek, ki ga je glede na izrek sodbe tožena stranka dolžna plačati tožnici, čeprav gre tudi v tem primeru za prejemek, od katerega je tožena stranka dolžna obračunati davke in prispevke, jih ustrezno odvesti in tožnici izplačati le neto odškodnino.
Sodišče je pravilno zaključilo, da je pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti tudi skupno bivanje oziroma skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju oziroma stanovanjski hiši, razen če za (začasno) ločeno bivanje obstajajo opravičljivi razlogi. Glede na določbe ZPIZ-1 bi moralo biti tako skupno življenje podano vsaj tri leta pred smrtjo zavarovanca, oziroma vsaj eno leto, če imata oziroma sta imela osebi v zunajzakonski skupnosti skupnega otroka.
prenehanje delovnega razmerja - nadaljevanje z delom - odpovedni rok - obstoj delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Ni mogoče uporabiti 54. člena ZDR o domnevi sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, saj ni sporno, da je bila pogodba o zaposlitvi ves čas sklenjena za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi s potekom enega meseca ni prenehala, saj v primeru daljšega odpovednega roka ne pride do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z iztekom zakonskega roka, ampak je veljala in se izvajala vse do
izteka 45-dnevnega roka, določenega v odpovedi. Zato se delovno razmerje, ki sploh ni prenehalo, ni moglo ponovno vzpostaviti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Za ta spor ni odločilno vprašanje izbire oziroma izpolnjevanja pogojev za razpisano delovno mesto, ampak vprašanje, ali je to delovno mesto, ki bi ga bila tožena stranka dolžna ponuditi tožniku. V tem primeru pa ni relevantno, kakšno dejansko izobrazbo je imel tožnik, ampak kakšna izobrazba (vrsta in stopnja) se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.