ZTLR člen 12, 24, 25, 26. URS člen 33, 67, 33, 67.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem zemljišču
Ker po ustavi RS družbena lastnina kot posebna oblika lastnine ne obstaja več,določba o razlikovanju pridobitve pravic na stavbnem zemljišču, ki je v lasti in tistim, ki je v družbeni lastnini, nasprotuje pravnemu redu RS in zato od 25.6.1991 dalje različno tretiranje pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču ne prihaja več v poštev.
Obdolženec se je, ne da bi organiziral gasilske straže, lotil dela na ostrešju, katerega sestave sploh ni poznal. Kot obrtnik zidar je že večkrat na podoben način opravljal hidroizolacijska dela na strehah in bil dolžan poznati predpise, ki urejajo področje varstva pred požarom. Pri naročniku bi se pred pričetkom del zato moral zanimati iz kakšnih materialov je ostrešje zgrajeno. Tega pa ni storil, spričo česar je s sklicevanjem na to, da mu naročnik del (oškodovanec) teh podatkov ni posredoval, ne more razbremeniti kazenske odgovornosti za očitano mu kaznivo dejanje.
Lastniku zemljišča, ki je svoje zemljišče poglobil tako, da je sosedov mejni zid izgubil oporo, je mogoče naložiti tudi izgradnjo opornega zidu, če predstavlja to le racionalnejši način vzpostavitve prejšnjega stanja.
trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Tožena stranka do konca glavne obravnave ni navedla nobenih dejstev in ni predlagala nobenih dokazov - podala je le neobrazložen ugovor - s katerimi bi izpodbijala dejstva, ki so izhajala iz tožbe in tožbi priloženih listin, zato je sodišče utemeljeno zaključilo (na podlagi listin, ki jih je predložila tožeča stranka), da je tožbeni zahtevek utemeljen.
Sodišče prve stopnje je iz utemeljenih razlogov verjelo obdolženčevemu zagovoru, kot ga je podal v preiskavi, ker se je ta povsem ujemal tudi z drugimi ugotovljenimi dejstvi, ter zato ni sledilo obdolženčevemu spremenjenemu zagovoru na glavni obravnavi.
Če so najdeni prstni odtisi oziroma odtisi obdolženčeve leve dlani edini dokaz, nesporno pa je, da se je obdolženec nekaj tednov pred storitvijo dejanja mudil v hiši oziroma pri hiši oškodovancev, ker je tam delal, je treba še posebej ugotoviti, po potrebi tudi z izvedencem, koliko časa se obdržijo omenjeni odtisi na določeni podlagi.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - regresni zahtevek
Tudi če gre za spor o regresnem zahtevku iz naslova povračila škode zoper regresnega dolžnika po 2. odstavku 53. člena ZUKZ, je mednarodna pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji podana le, če gre za spor iz nepogodbene odškodninske odgovornosti, ne pa tudi, če gre za spor za povračilo škode zaradi kršitve pogodbe.
ZPPSL člen 124, 125, 125/3, 126, 124, 125, 125/3, 126.
prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - določnost izjave o prerekanju terjatve - pravica upnika do prerekanja terjatev
Vse terjatve (pravočasne in prepozne) se preizkusijo na narokih za preizkus terjatev. Drugačnega načina preizkušanja terjatev ZPPSL ne pozna. Že zato, ker terjatev na tretjem naroku za preizkus terjatev ni bila priznana in torej po določbi 3. odst. 125. čl. ZPPSL ni bila ugotovljena, so jo imeli na četrtem naroku (tudi) upniki pravico prerekati. Prerekanje terjatev je dovolj določno, da je sposobno za obravnavanje, če je prerekana terjatev v višini razlike med določeno vsoto tolarjev in tolarsko protivrednostjo enake vsote hrvaških dinarjev po tečaju na točno določen dan.
Če je bila kupoprodajna pogodba sklenjena med prodajalcem, ki ima sedež v Republiki Italiji in kupcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, pa je ponudbo dal prodajalec, je treba uporabiti italijansko pravo.
poprava tožbe - sporočitev pravnega naslednika stranke skladno z vpisom v sodni register
V 109. čl. ZPP je urejen postopek, če je vloga formalno pomanjkljiva. To pomeni, če je nerazumljiva ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. V 83. čl. ZPP pa je urejen postopek, če manjka sposobnost biti stranka v pravdi. Tožeča stranka je sodišču poslala popravo tožbe v sodno odmerjenem roku, vendar poprava tožbe ni bila priložena predmetnemu spisu, pač pa je pomotoma bila vpisana kot nov izvršilni predlog. Ker sodišče ni upoštevalo poprave tožbe, je tožbo nepravilno štelo za umaknjeno.
ZPP (1977) člen 446, 446/2, 446/2-2, 446, 446/2, 446/2-2.
plačilni nalog - listina
Pogodba, v kateri je toženec dal izjavo, da je porok in plačnik pogodbene obveznosti, svoj podpis pa overil pri sodišču, je zasebna listina iz 2. točke 2. odstavka 446. člena ZPP, na podlagi katere je možno izdati plačilni nalog.
Če je tožena stranka ugovarjala v pobot svojo nasprotno terjatev zoper tožečo stranko, mora sodišče v izrek sodbe povzeti ugotovitev o obstoju oziroma neobstoju te terjatve, ne pa pobotni ugovor zavrniti.
Tudi če stranka pred narokom za glavno obravnavo pismeno predlaga, naj ga sodišče opravi v njeni odsotnosti, to ne more preprečiti uporabe določila 2. odstavka 499. člena ZPP o presumiranem umiku tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00055
ZIP člen 14, 267, 257/1, 268, 268-2. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 213, 213/1-1, 298. ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 103, 103/1, 109, 111, 141, 141/1, 141/2, 460. ZTLR člen 33.
neveljavnost pogodbe - prodajna pogodba za nepremičnino - ničnost - izpodbojnost - tožba na razveljavitev pogodbe - aktivna legitimacija - pravni interes tretjega - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - dobra vera - posestno stanje nepremičnine - načela vestnosti in poštenja - načelo družbene morale - oderuška pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Razveljavitev iz razlogov relativne neveljavnosti (izpodbojnosti) lahko zahtevata le pogodbeni stranki. Ker se na ničnost pogodbe lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, jo lahko izpodbija tudi tretji, vendar le, če ima za to neposredni pravni interes.
Predhodno ali prejudicialno vprašanje imamo takrat, kadar je meritorna odločba, ne pa kakšna procesna odločitev, odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Brez sodne ugotovitve pravice ali pravnega razmerja je pravni položaj tožnika ogrožen oziroma mu preti škoda. Ugotovitev pravice ali pravnega razmerja tako predstavlja predhodno vprašanje, ki ga mora sodišče samo rešiti, če ni prekinilo postopka, da se to vprašanje reši v prirejeni zadevi.
ZIP člen 263, 265, 266, 267, 268, 263, 265, 266, 267, 268.
začasna odredba - identičnost s tožbenim zahtevkom
Stroški tožeče stranke za vložitev utemeljene mandatne tožbe so bili enaki kot stroški tožene stranke za vložitev utemeljenega ugovora zoper plačilni nalog, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da po umiku tožbe za glavnico (ki pa ni bil izjavljen takoj po izpolnitvi zahtevka) vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, pravilna. Pri tem ni pomembno, kako je sodišče odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka, obravnavanega skupaj z glavničnim zahtevkom.