davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice - davčna obveznost - pogoji za zavarovanje - višina obveznosti
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že odmerjati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen ZDavP-2) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen ZDavP-2).
davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost - izogibanje plačilu davka - popravek obračuna - stečajni postopek - prijava terjatve - predhodna rešitev vprašanja - prekinitev postopka
Tožnik je vedel, da s povezano osebo sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, da je oseba, ki ni oseba, ki je dolžna plačati davek, ravnala v dobri veri in s skrbnostjo preudarnega gospodarstvenika, da je sprejela vse razumne ukrepe, ki so bili v njeni moči, in da je njeno sodelovanje pri utaji izključeno, pa so pomembni dejavniki za določitev možnosti, da se tej osebi naknadno naloži solidarna odgovornost za plačilo DDV.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - namenska razlaga - zloraba pravic
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča.
odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Davčni organ je pravilno zaključil, da tožnik ni dokazal, da bi imel na omenjeni presečni datum (1. 1. 2008) res gotovino v zatrjevani višini (500.000,00 EUR) oziroma ni dokazal, da bi v obdobju inšpiciranja dejansko prejel sredstva (v višini 185.000,00 EUR) od svoje matere. Davčni organ je razloge, zaradi katerih je sprejel tak zaključek, podrobno in izčrpno obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako se je do tožnikovih pritožbenih razlogov opredelil tudi pritožbeni organ. Z zaključki obeh organov pa se strinja tudi sodišče. Dokazno breme je namreč na tožniku, ki mora s predloženimi oz. predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
ZUP člen 43, 43/3, 129, 129/1, 129/1-2, 274, 275, 275/1.
postopek evidentiranja urejene meje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Tožniki v upravnem postopku niso imeli ne statusa strank, kot tudi ne statusa stranskih udeležencev, in to ne izrecno (npr. po 142. oziroma 260. členu ZUP), ne posredno, preko procesnih dejanj, npr. z vročitvijo odločbe (229. člen ZUP).
Za vsebinsko presojo njihovega predloga oziroma zahteve bi morali tožniki najprej pridobiti status stranke oziroma stranskega udeleženca, bodisi v času upravnega postopka, bodisi preko predloga za obnovo postopka. V tem okviru bi lahko uveljavljali vse ugovore oziroma navedbe, ki so jih navajali v upravnem postopku oziroma jih navajajo tudi sedaj v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
V postopku dodelitve nujne BPP mora biti utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena ZUP zato je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP.
Po določbah 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, dohodek pa je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tožnik je bil zato utemeljeno pozvan, da dvige gotovine pojasni in k svojim trditvam predloži dokaze. Vsi dokazi, ki jih je predložil, so bili v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe izvedeni, z njimi pa tožnik tudi po presoji sodišča zatrjevanega posojila ni uspel dokazati. Ob ugotovitvi, da pri obravnavanih dvigih gotovine s TRR tožnika po vsebini ne gre za izplačilo posojila in da pogodbe o posojilih predstavljajo simulirani pravni posel, ki prikriva obdavčljivo prelivanje sredstev tožnika v osebno porabo fizične osebe, pa tožnik tudi ne more biti uspešen z navedbo, da rok za vračilo posojila po obravnavanih pogodbah še ni potekel.
Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožeče stranke o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje ponovne vloge - dokazno breme - tožbena novota
Tožnik je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih razlogov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov.
Iz besedila pooblastila izhaja, da pooblastilo za zastopanje daje C., medtem ko je iz notarske overitve razvidno, da notar potrjuje avtentičnost podpisa osebe z imenom „Č.“. Imeni iz besedila pooblastila in iz overitve torej nista enaki. Iz predloženega pooblastila tudi še vedno ni razvidno, v kakšnem svojstvu je podpisani do tožnice in ali je res njen zakoniti zastopnik ter, kolikor je res njen zakoniti zastopnik, kakšne vrste zakoniti zastopnik naj bi bil (poslovodja, direktor, predstojnik kolegijskega organa, prokurist). Prav tako iz overitve ne izhaja, da bi notar preveril in potrdil, da fizična oseba - podpisnik pooblastila - pooblastilo res daje v svojstvu osebe, ki je to upravičena storiti v imenu in za račun tožnice.
ZBPP člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova bpp - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - slabo premoženjsko stanje
Ker je v konkretnem primeru znesek stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 371/2012 z dne 20. 1. 2017 v višjem znesku, kot je izvajalec BPP prejel plačilo iz naslova BPP, in ki jih je bila dolžna nasprotna stranka plačati, prejel tožnik in ne Republika Slovenija, je toženka od tožnika upravičena terjati celotni znesek stroškov postopka, ki so bili izplačani na podlagi odobrene BPP.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - strogi test presoje - dejstva - novi dokazi in nova dejstva
Tožena stranka v konkretnem primeru ni opravila strogega testa presoje dejstev, ker na podlagi navedb, ki jih je podal tožnik, ni ustrezno vodila osebnega razgovora, da bi najprej z njim razčistila morebitna nova dejstva in po potrebi le-te preverila prek informacij o stanju v izvorni državi ob sodelovanju s tožnikom na zaslišanju.
Iz obrazložitve sklepa sodišče lahko razbere, da je tožena stranka za novo dejstvo štela dogodek, ki se je zgodil pred 6 meseci v Banja Luki, za katerega pa je štela, da s tožnikom nima nikakršne povezave in je po izjavah tožnika le podoben njegovemu primeru. Ta ugotovitev je preskopa oziroma preveč pavšalna dokazna ocena, da bi zadostila standardu stroge presoje, saj je tožnik zatrjeval zelo specifično obliko preganjanja zaradi sodelovanja s policijo pri kriminalnih dejanjih, za kar so lahko tudi primerljivi primeri preganjanja sodelavcev s policijo relevantno novo dejstvo.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - pozivanje na dopolnitev - zavrženje tožbe - vezanost sodišča na tožbeni predlog
Tožnica z obravnavano tožbo izrecno izpodbija zgolj sklep z dne 30. 7. 2018, ne pa sklepa z dne 29. 8. 2018, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep z dne 30. 7. 2018 kot prepozna zavržena. Zato je odločitev toženke, da je bila pritožba vložena prepozno, postala pravnomočna. To pomeni, da je prišlo do procesnega položaja iz 7. točke prvega odstavke 36. člena ZUS-1, ki sodišču v primeru prepozno vložene pritožbe zoper akt, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu, nalaga zavrženje take tožbe. Vložitev pritožbe po poteku roka ima namreč enak učinek, kot da ta sploh ne bi bila vložena (tj. upravni akt postane dokončen), njena nevložitev pa glede na prej citirani prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predstavlja procesno oviro za dopustnost upravnega spora.
kulturni spomenik - kulturni spomenik državnega pomena - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do zasebne lastnine
Tožnik kot lastnik dveh nepremičnin, ki sta bili razglašeni za del Arboretuma in s tem za kulturni spomenik državnega pomena, ni bil pritegnjen v razglasitveni postopek in mu torej ni bila dana možnost, da v tem postopku sodeluje. Dejstvo je, da njegovi nepremičnini s prejšnjim Odlokom (iz leta 1999) nista bili razglašeni za del Arboretuma, saj v njem nista navedeni in torej tožnik ni mogel vedeti, da naj bi bili že tedaj zajeti v območje spomenika.
Z Odlokom je bilo poseženo tudi v tožnikovo lastninsko pravico, saj s svojima nepremičninama ne more več prosto razpolagati, ker zanju velja poseben pravni režim. Zato bi bil moral biti tožnik predhodno seznanjen z namero, da njegovi nepremičnini postaneta del Arboretuma oziroma območje kulturnega spomenika, kar pa tožnik ni bil.
Vplive nameravanega posega je treba ugotavljati glede na dejstva, ki obstajajo ob izdaji okoljevarstvenega soglasja, ne pa na podlagi negotovih bodočih dejstev, kot je upravni organ to storil v obravnavanem primeru. Okoliščina, da je tožničina nepremičnina po Uredbi predvidena za odkup oziroma razlastitev, namreč sama po sebi ne pomeni, da bo do odkupa oziroma razlastitve njene nepremičnine tudi prišlo. Povedano drugače: dokler gre za nepremičnino z varovanimi prostori, je vsaka čezmerna obremenitev tožničine nepremičnine, ki torej presega predpisane vrednosti, nedovoljena in je treba zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja zavrniti (drugi odstavek 57. člena ZVO-1).
Kolikor gre za omilitvene ukrepe v tem smislu, jih je torej treba konkretno določiti že v izreku odločbe. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se namreč v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za izplačilo sredstev - kontrolni pregled
Ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji sodišča ustreza opisu dejanja iz četrtega odstavka 16. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, ki določa, da je podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo, če upravičenec ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne omogoči izvedbe pregleda na kraju samem. Pravilna je tudi argumentacija toženke in njeno sklicevanje na sodbo Sodišča EU C-536/09. S to sodbo sodišče razlaga pojem prava Unije „prepreči pregled na kraju samem“, ki je za članice obvezna. Po tej razlagi ta pojem obsega tudi dejanje ali opustitev kmeta ali zastopnika, ki iz malomarnosti ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se pregled v celoti opravil.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ..., na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.infounpis.si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v spredaj citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - varovani pas državne ceste - odstranitev objekta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta
Soglasje za poseg v varovalni pas državne ceste, izdano na podlagi 47. člena ZJC, ki je določal obseg varovalnega pasu in splošne pogoje za poseg vanj, ne more nadomestiti soglasja iz 68. člena ZJC, ki se nanaša na posebne pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državni cesti, vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
ZMZ-1 člen 31, 31/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/1, 237/1-2.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - pravice stranke do izjave - obrazložitev
V konkretnem primeru, kjer gre za spor med posameznikom in državo, je tožena stranka uporabila samo določbe ZMZ-1 in ZTP, brez da bi uporabila tudi sekundarno ali primarno pravo EU. S takšnim ravnanjem je tožena stranka posegla in kršila pravico do izjave v upravnem postopku in obrazložene upravne odločbe, ki sta sestavna dela splošnega pravnega načela v zvezi s pravico do dobrega upravljanja; posegla pa je tudi v pravico tožnika do učinkovitega (sodnega) pravnega sredstva iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Tožnik je bil zaslišan oziroma je bil z njim opravljen osebni razgovor, vendar pred izdajo odločbe ni bil ob nobeni priložnosti obveščen o tem, da organ obravnava razloge za izključitev iz statusa subsidiarne zaščite oziroma za zavrnitev prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite.
Iz izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru ni mogoče razbrati niti bistvenih okvirnih razlogov dejanske narave, zakaj tožena stranka meni, da tožnikove aktivnosti niso v skladu z nameni in načeli OZN, kakor tudi ni iz obrazložitve razvidno, zakaj je narava tožnikovih dejanj in tajnih podatkov takšna, da ne dopušča razkritja prav nobenega dejstva v zvezi z zatrjevanimi spornimi aktivnostmi tožnika. Izpodbijane odločbe se torej z obravnavanega vidika ne da preizkusiti.