EZ-1 člen 365, 374, 375. OZ člen 191, 193, 349. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126.
električna energija - finančna podpora proizvodnji električne energije - javnopravno razmerje - zastaranje
Ker terjatev za vračilo neupravičeno prejete državne pomoči nima narave terjatve iz gospodarske pogodbe, se tudi zastaralni roki iz OZ ne uporabljajo.
Zaključek, da ne gre za obligacijskopravno razmerje, dodatno podkrepi dejstvo, da bi moral tožnik toženko o spremembi na proizvodni napravi obvestiti zato, ker toženka v primeru, če proizvajalec električne energije spremeni proizvodno napravo, deklaracijo odvzame z odločbo.
Glede na opisane elemente razmerja, je toženka pravilno štela, da izplačevanje podpore, ki jo tožniku na podlagi dodeljene pravice do podpore izplačuje A d.o.o., ni obligacijsko razmerje, ampak javnopravno razmerje. Posledično se zanj ne uporabljajo določbe OZ, na katere se sklicuje tožnik.
Po presoji sodišča je obveznost vračila preveč izplačane državne pomoči najbolj sorodna davčnim obveznostim, katerih obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršba so urejeni s pravili ZDavP-2, ki vsebuje tudi določbe o zastaranju davčnih obveznosti. Davčne obveznosti so namreč obveznosti, ki nimajo narave dispozitivnih in avtonomnih pravnih razmerij, v katere stopajo stranke po lastni volji in so upravičene, da jih v večji meri prosto urejajo. Gre za obveznosti, ki jih imajo davčni zavezanci na podlagi zakona in odločb, ki jih izdajajo davčni organi.
ZBPP organu za BPP ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem postopku (torej v upravnem sporu), vendar mora pa organ navesti razlog (torej okoliščino oziroma okoliščine), utemeljen na 24. členu ZBPP, zakaj ocenjuje, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku ugotavljal, ali je pri tožnici podan subjektivni element, to je četrti pogoj iz 17. točke te obrazložitve in zaključil, da je tožnica sodelovala pri davčni goljufiji. Iz v postopku ugotovljenih okoliščin je celo zaključil, da je storitve, glede katerih je prejela račune od družbe C. d.o.o. in glede katerih je uveljavljala odbitek vstopnega DDV, opravila tožnica sama. Zato je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV iz 1. točke 17. točke te obrazložitve, to je, da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca. S tem, ko je tožnica pridobila račune od družbe C. d.o.o. za storitve, ki jih je opravila sama, bi morala vedeti, da je transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa, kar pomeni, da tožnice ne izpolnjuje pogoja za odbitek DDV tudi po 4. točki. Tudi po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
denacionalizacija - podržavljeno premoženje - ovire za vrnitev v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - status zemljišča ob podržavljenju - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja
Pravni status zemljišč v času vračanja v obravnavanem primeru ni pravno relevanten in ga ni bilo treba ugotavljati, saj je organ pravilno zaključil in odločil, da zemljišč iz razloga po tretjem odstavku 16. člena ZDen v naravi ni mogoče vrniti, prav tako pa se glede na pravni status zemljišč v času vračanja ne ugotavlja njihova vrednost zaradi določitve odškodnine, pač pa je relevanten pravni status zemljišč ob podržavljenju.
Ustavno sodišče se je v več svojih odločbah (npr. U-I-137/98 itd.) opredelilo, da „upoštevanje sedanje vrednosti podržavljenega premoženja“ ne pomeni upoštevanja tržnih razmer ob izdaji odločbe ter poudarilo, da glede na ureditev ZDen (ker zakonodajalec zakona ni zasnoval na civilnopravnem institutu vzpostavitve prejšnjega stanja) v denacionalizaciji ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
Določbe prvega in drugega odstavka 67. člena SPZ je treba razlagati v pomenu, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini in da je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, ki mora biti izrecno ter v pogledu predmeta soglasja (za kaj je dano) jasno, določno in nedvoumno.
Načelu zaslišanja stranke organ ne zadosti, če stranke zgolj seznani z vsem procesnim gradivom (vlogami nasprotnih strank, predloženimi dokazili ipd.), pač pa morajo imeti stranke možnost sodelovati v posebnem ugotovitvenem postopku (pri izvajanju dokazov itd.) ter morajo tudi biti seznanjene z rezultati ugotovitvenega postopka, kar pomeni, da jih organ po zaključku ugotovitvenega postopka in pred odločitvijo v zadevi mora seznaniti s svojimi ugotovitvami in zaključki, na katere bo oprl odločitev (navesti mora torej zlasti, na katera relevantna in dokazana dejstva bo oprl odločitev ter materialno pravne razloge za to, katera v postopku s strani strank izpostavljena dejstva šteje kot nerelevantna ali nedokazana, in razloge za to), stranke pa morajo imeti možnost o tem se izjaviti. Strankam organ namreč le na opisani način omogoči, da lahko branijo, zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in pravne interese.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - soglasje za priključitev
Nesporno je, da je naročnik obstoječega telefonskega priključka tožnik. Ker gre za nadgradnjo njegovega priključka, izvršil pa jo je A. d.d., se sodišče strinja s tožnikom, da gre v obravnavani zadevi za spor med njim in A. d.d. o tem, ali je imel A. d.d. pravni temelj, tj. pravico nadgraditi njegov priključek. Sodišče je po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da tožnik v zahtevi za rešitev spora tudi ni uveljavljal prekinitve naročniškega razmerja med A. d.d. in B.B., ampak je zahteval, da A. d.d. odstrani nadgradnjo njegovega telefonskega priključka z novim priključkom, ker je bila izvršena brez njegovega soglasja. Po presoji sodišča gre zato za spor med končnim uporabnikom (naročnikom obstoječega telefonskega priključka) in operaterjem.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - izbira prodajalca
Prvostopenjski organ je ugotovil, da so ponudbo sprejeli B.B inC.C. ter tožnik. Oba ponudnika sta tudi vložila vlogo za odobritev pravnega posla. Nadalje je ugotovil, da nihče od njih nima statusa predkupnega upravičenca. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je po presoji sodišča toženka pravilno uporabila četrti odstavek 23. člena ZKZ in odobrila pravni posel s tistima kupcema, ki ju je na ustni obravnavi dne 25. 7. 2018 izbrala prodajalka.
Četudi obstajajo postopki, v katerih tožnik uveljavlja, da na zemljišču obstoji stvarna služnost, ali da del zemljišča predstavlja pripadajoče zemljišče k nekemu objektu, to na postopek odobritve pravnega posla ne more vplivati, saj zakon teh okoliščin ne določa kot tistih okoliščin, zaradi katerih odobritev ne bi bila mogoča ali zaradi katerih bi imela stranka teh postopkov prednost pri nakupu.
ZPDI člen 19b. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (2008) člen 29, 29/1, 29/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 289.
pravniški državni izpit (PDI) - plačilo stroškov - ugotovitvena odločba - ugovor - ničnost - upravna izvršba
V obravnavani zadevi bi morala biti opravljena upravna izvršba denarne terjatve, razvidne iz odločbe o dovolitvi pristopa k izpitu št. 604-348/2008/8 z dne 19. 11. 2008,1 ki jo opravi davčni organ po postopku, predpisanim za izvršbo davčnih obveznosti.
Tožena stranka ni imela podlage za odločanje o tožnikovem ugovoru, ki v upravnem postopku tudi sicer ni bil vložen, ampak bi morala potem, ko bi ugotovila, da je odločba št. 604-348/2008/8 z dne 19. 11. 2008 postala izvršljiva, zadevo zaradi oprave upravne izvršbe odstopiti davčnemu organu. To pomeni, da v obravnavani zadevi ugotavljanje okoliščin v zvezi s tožnikovim ugovorom ni stvar, v kateri bi tožena stranka lahko z dispozitivom samostojno odločala v upravnem postopku.
ZMZ-1 člen 20, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-4, 28, 29.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - pripadnost posebni družbeni skupini - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
Sodišče mora ponovno presoditi varnost poti od letališča v Kabulu, kamor bi bil tožnik glede na navedbe tožene stranke vrnjen, do tožnikove domače province Daykundi. Za dostop do pritožnikove province Daykundi sta primerni dve poti, in sicer pot skozi provinci Wardak in Bamyan ali pot skozi provinci Parwan in Bamyan. V večini delov province Wardak so močno prisotne uporniške skupine, zlasti Talibani, zato sodišče ugotavlja, da je tožnik uspel izkazati, tožena stranka pa ne izpodbiti, da je pot skozi navedeno provinco, ne glede na to, da bi pri tem morebiti prečkal kakšen relativno bolj varen okraj, zelo nevarna. Dodatno na to kažejo informacije, da so glavni vzroki za civilne žrtve terenski spopadi, ciljno usmerjani uboji, zračni napadi in neeksplodirane mine, kar tudi po presoji Vrhovnega sodišča,56 nakazuje na potencialno višjo stopnjo samovoljnega nasilja v tej provinci. Poleg tega takšni napadi po naravi stvari (terenski spopadi, zračni napadi, neeksplodirane mine) v okoliščinah samovoljnega nasilja lahko ogrožajo tudi osebo, ki skozi provinco le potuje.
Sodišče ne more preizkusiti dokazne ocene tožene stranke iz izpodbijane odločbe glede varnosti poti skozi Parwan, ker je ta ne vsebuje, niti ne more slediti navedbam tožene stranke iz omenjene pripravljalne vloge z dne 27. 9. 2018, da bo moral tožnik res potovati skozi navedene okraje in, kar je še bolj bistveno, samo skozi te okraje. Po drugi strani pa je tožnik uspel izkazati, da iz informacij o izvorni državi izhaja, da so v nekaterih okrajih Parwana močno prisotne uporniške skupine, zlasti Talibani, in da so bili vodilni vzroki za civilne žrtve v provinci neeksplodirana ubojna sredstva/kopenske mine, ki so jim sledili ciljani napadi in terenski posegi. Neeksplodirana ubojna sredstva/mine in terenski posegi po oceni sodišča po naravi stvari pomenijo, da so v okoliščinah samovoljnega nasilja lahko resno ogrožene tudi osebe, ki skozi provinco potujejo, v povezavi z že omenjenimi osebnimi okoliščinami tožnika, ki kažejo na njegovo večjo ranljivost.
Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 27. 9. 2018 tudi ni navedla vira, iz katerega črpa informacijo, da naj bi bila med Kabulom in Bamyanom vzpostavljena redna letalska linija (kar bi omogočalo tožniku, da se provincama Parwan in Wardak v celoti izogne), zaradi česar ta okoliščina ni z ničemer utemeljena. Posledično tožena stranka ni uspela izkazati, da bi se tožnik provincama Parwan in Wardak lahko izognil s potovanjem z letalom.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z revizijo, obnovo postopka in predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, zato je njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik po tem, ko je upravni organ sprejel odločitev v ponovljenem postopku, ni imel več pravnega interesa za pritožbo, vloženo zaradi molka tega organa, zato jo je po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
ukrep občinskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Tožnik ne oporeka, da so bile obveznosti, ki bi jih moral izpolniti, izpolnjene po tretji osebi, prav tako ne oporeka višini izstavljenih računov za to opravilo, pač pa meni, da izvršba ni bila upravičena in da je šlo za neutemeljen odvzem njegovih predmetov. Oporeka torej izvršilnemu naslovu, kar pa ni predmet tega postopka, v katerem se presoja le odločitev o stroških izvršilnega postopka, ki so mu naloženi v plačilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - pritožba v upravnem sporu
Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo je prosilec v upravnem sporu vložil sam, ni mogoče odpraviti, kar pomeni, da četudi bi naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti kot pritožbe vložene po odvetniku in bi bila ta še vedno zavržena kot nedovoljena. V primeru, da bi se prosilcu dodelila BPP in bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se ta zavrgla kot prepozna. Prosilec zato v obravnavanem primeru ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - izvajanje monitoringa odpadnih vod - denarna kazen - sklep o dovolitvi izvršbe
ZUP izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Sodišče se strinja s presojo toženke, da je bilo v času odločanja o prošnji za pogojni odpust preuranjeno govoriti o pozitivni prognozi in možnem pogojnem odpustu, posebej ker tožnik zmanjšuje svojo vlogo pri kaznivem dejanju, kar pomeni, da ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti do storjenega kaznivega dejanja.
ZBPP člen 24, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočno odločeno o prošnji
Gre za zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno in pri kateri ni prišlo do spremembe dejanskega stanja oziroma pravne podlage, zato niso izpolnjeni pogoji za ponovno odločanje v njej.
obnova postopka - stranka v postopku - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga
Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je tožnikov predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP prepozen. V zadevi namreč ni sporno, da je tožnik 1. 7. 2016 pregledal upravne spise izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. To pomeni, da se je s tem dnem tožnik seznanil tako z gradbenim kot uporabnim dovoljenjem, kot tudi s tem, da je uporabno dovoljenje že 17. 12. 2015 postalo dokončno in pravnomočno. Tožnik bi torej moral predlog za obnovo postopka uveljavljati v roku enega meseca po tem, ko se je seznanil s tem dovoljenjem, torej najkasneje do 1. 8. 2016, česar pa ni storil, saj je predlog za obnovo postopka vložil šele 14. 2. 2018, torej prepozno.
ukrep občinskega inšpektorja - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - fikcija vročitve - tek rokov
Ni pomembno, kdaj je bilo puščeno pismo z odločbo v hišnem predalčniku, pač pa je bistveno, da velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, na kar je bil tožnik v sporočilu o prispeli pisemski pošiljki tudi opozorjen.
Zgolj v primeru, ko je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto, sicer pa šteje dan, ko organ to vlogo prejme.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - javno veljavni študijski program
Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem.
obnova upravnega postopka - prepozen predlog za obnovo postopka
Iz ugotovitev toženke, ki jim tožnica niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep, niti v tožbi, ne ugovarja, izhaja, da je bil sklep, s katerim je bilo odločeno, da za predmetni poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, ob njegovi izdaji (28. 10. 2016) poslan tožnici po elektronski pošti na njen uradni naslov ..., kot to določa šesti odstavek 51a. člena ZVO-1. Sodišče zato to ugotovitev šteje za nesporno, kar pomeni, da je njen predlog za obnovo tega postopka, ki ga je vložila 24. 1. 2018, vložen po poteku enomesečnega subjektivnega roka.