obvezno cepljenje otrok - razlogi za opustitev cepljenja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v tem primeru odločitve, da se cepljenja tožnice ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja mld. otroka ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe zadostuje že najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo. Sodišče sodi, da je tožnica s svojimi navedbami o zdravstvenih težavah in družinski anamnezi zadostila navedenemu standardu za izdajo začasne odredbe.
dostop do informacij javnega značaja - sodniška služba - varstvo osebnih podatkov - pravica do izjave - zaupni podatki
Seznanitev z zadevo ne pomeni zgolj tega, da stranka izve, da se vodi upravni postopek v konkretni zadevi, oziroma da je v zvezi s to vložena določena zahteva, temveč mora imeti možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah zadeve pred izdajo odločbe.
Ker so podatki sodnikov z zakonsko določbo določeni kot zaupni, je v primeru, ko se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, v drugem odstavku 21. člena istega zakona določen tudi postopek za umik z zakonom določene stopnje tajnosti. V tem primeru na predlog predstojnika o umiku tajnosti podatkov odloči Vrhovno sodišče RS, glede na to, da je za posredovanje podatkov zavezano sodišče, ki vodi uradno evidenco sodnikov. Tožena stranka zato brez umika z zakonom določene tajnosti, o vlogi za posredovanje podatkov ne more odločati.
ZRud-1 člen 2, 2-3.2.1,34, 34/1, 34/2, 35, 43. ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 5, 5/4, 28, 28/3.
molk organa - rudarska pravica - izkoriščanje mineralne surovine - koncesijski akt - koncesija - upravni akt - predpis - predpis, ki ureja posamično razmerje
Postopek na podlagi vloge za pridobitev rudarske pravice brez javnega razpisa je treba obravnavati kot postopek za izdajo upravnega akta v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 214, 236.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene
Obravnavane carinske deklaracije so bile vložene kot redne deklaracije in od tam določene vrednosti blaga so bile obračunane carinske dajatve. Ne gre torej za to, da bi bila v deklaracijah navedena vrednost arbitrarna ali fiktivna, ali da cene ob prodaji blaga ni bilo mogoče določiti. Tudi tožbeno zatrjevanje, da je bilo blago sproščeno v prost promet na podlagi začasne vrednosti blaga, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. To, kar želi doseči tožeča stranka, je naknadna uskladitev (znižanje) v carinskih deklaracijah navedene transakcijske vrednosti, ker je dobavitelj izdal kupcu - uvozniku dobropis, pri čemer pa niti ne trdi, da bi šlo za uskladitev cene v položaju, ki bi bil primerljiv s položaji, v katerih je SEU dopustilo naknadno uskladitev transakcijske vrednosti.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Zakonodajalec je jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
Tožnik v tožbi oporeka naloženi obveznosti in smiselno trdi, da tožena stranka s tem, ko od njega zahteva, da s svojega zemljišča odstrani komunalne odpadke, ki pa to niso, posega v njegovo nepremičnino in mu povzroča škodo. Sodišče ugotavlja, da tožnik s takim zatrjevanjem ne oporeka izpodbijanemu sklepu o izvršbi, pač pa izpodbija izvršilni naslov, kar pa po določbi 292. člena ZUP ni dopustno.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Drugostopenjski sklep je bil tožniku vročen 9 dni po tem, ko je zoper izpodbijani sklep že vložil tožbo v upravnem sporu, kar pomeni, da izpodbijani sklep v trenutku, ko je tožnik vložil predmetno tožbo, še ni bil dokončen. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč samo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Upoštevajoč, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali in da ni jasno, katera stranka jih bo dolžna kriti, je po presoji sodišča tudi odločitev glede brezplačne pravne pomoči o oprostitvi stroškov postopka pravilna. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je v trenutni fazi postopka mogoče pričakovati, da bo tožnici zagotovljeno ustrezno varstvo njenih pravic z zastopanjem na prvi in drugi stopnji. Strinja se s tem, da če bo upravičenka izkazala finančni in ustrezni vsebinski kriterij, bo imela možnost znova zaprositi za druge oblike brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - vrnitev stroškov - zavezanec za plačilo - breme državnega proračuna
Plačilo nagrade odvetniku ni bilo naloženo tožeči stranki, saj ji je v skladu z ZBPP pripadalo brezplačno zastopanje, ker so bili ob odločanju o njegovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izpolnjeni tako subjektivni kakor tudi objektivni pogoji za dodelitev.
ZPDI člen 19, 19b. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (2008) člen 30.
pravniški državni izpit (PDI) - odložni pogoj - odstop od izpita
Odločba, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, je izdana pod odložnim oziroma suspenzivnim pogojem plačila stroškov izpita v določenem roku. Na podlagi jezikovne razlage 1. in 2. odstavka 19b. člena ZPDI namreč ni mogoče napraviti sklepa, da je kandidatu dovoljen pristop k izpitu že pred plačilom stroškov izpita. Sodišče se po povedanem torej strinja s tožnikom, da Prva odločba tožene stranke, s katero je bil tožniku dovoljen pristop k izpitu v navedenem roku, v 4. točki izreka dejansko vsebuje odložni pogoj plačila stroškov izpita, ki v konkretnem primeru nesporno ni bil izpolnjen. Zato se kot zmotno izkaže tudi stališče tožene stranke, da bi tožnik v konkretnem primeru moral v skladu z 2. in 3. odstavkom 30. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu sporočiti v zahtevanem roku razloge za odstop od opravljanja izpita.
Določila 30. člena Pravilnika ne zavezujejo oseb, ki jim pristop k izpitu glede na določila drugega stavka 2. odstavka 19b. člena ZPDI ni dovoljen že po samem zakonu (ex lege), tako da te osebe ne sodijo v krog oseb, ki jih zajemajo določila 30 člena Pravilnika.
Prefabrikat je lahko enostaven objekt, če je celoten objekt prefabrikat, torej dobavljen kot celota skupaj z ločenimi elementi, prekrivno membrano in sidrnimi koli. Elementi predizdelani in sestavljeni kot celota, morajo biti preverjeni že v procesu izdelave v tovarni, gre za preverjene in certificirane proizvode, glede katerih država ne sme predpisovati ponovnih preverjanj glede bistvenih zahtev.
projektna dokumentacija - soglasje - prizidek k zgradbi - odmik objekta od parcelne meje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom vzdolž javne ceste z že obstoječim objektom v gradbeni liniji.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev - rok - zamuda roka - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče glede na zahtevano dopolnitev soglaša s tožečo stranko, da je prošnjo dopolnila v skladu s pozivom, saj je dopolnitev vsebovala vse podatke, ki jih je tožena stranka zahtevala v pozivu, ne glede na to, da ti podatki niso bili sporočeni na predpisanem obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Na podlagi podatkov o EMŠO in davčni številki lahko organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi podatke potrebne za ugotavljanje materialnega položaja tožeče stranke.
ZLD člen 22. ZUP člen 9, 129, 129/2, 237, 237/2, 237/2-7.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - zavrženje vloge - upravni akt - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Dejansko je tožena stranka vlogo obravnavala po vsebini, čeprav iz uvoda in izreka sklepa izhaja, da gre za zavrženje, ker naj bi bili za to podani procesni razlogi iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Izrek sklepa je tako v nasprotju z obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in je bilo že zaradi tega potrebno sklep odpraviti in vrniti zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.
Tožena stranka je sicer v ponovljenem upravnem postopku večkrat pozvala tožečo stranko na dopolnitev vloge, ni pa ji pred izdajo akta, ki se sedaj izpodbija, dala možnosti, da se izreče o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so privedli toženo stranko do tega, da je vlogo ponovno zavrgla. Zahteva za dopolnitev vloge namreč ni isto kot poziv stranki, da se v skladu z načelom zaslišanja stranke pred izdajo akta izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Izdaja dovoljenja občine za poslovanje podružnične lekarne oziroma presoja, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo izdajo, ni v pristojnosti toženke (torej Ministrstva za zdravje), temveč občine. Toženka je omejena na ugotovitev, ali je bilo tako dovoljenje izdano oziroma priloženo vlogi za verifikacijo lekarniške podružnice.
EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 3, 6, 6/6.
električna energija - seznam upravičencev - prispevek - končni odjemalec - lastnik - plačnik
Za znižanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, je relevantno vprašanje ali tožnik izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe, za uvrstitev na seznam upravičencev. Tako EZ-1, kot posledično Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soporoizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, namreč ne določata, da je končni odjemalec tudi lastnik in plačnik merilnega mesta, ki se lahko uvrsti na seznam upravičencev, kot to brez pravne utemeljitve pogojuje tožena stranka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - kazenski postopek
V postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ker to ureja specialen zakon, to je ZKP.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije in upoštevaje, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali, je po presoji sodišča glede stroškov postopka odločitev pravilna. Če bo do stroškov vseeno prišlo, bo lahko tožnica znova vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - izterjava
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je prošnja prosilke nerazumna, saj v zvezi z zadevo, o kateri je bilo odločeno na prvi stopnji teče pritožbeni postopek pred višjim sodiščem v okviru katerega pa je prosilki že bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dostop do podatkov - način
Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imenom in priimkom in z uporabo EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Zato prvostopenjski organ prosilcu ne more posredovati podatkov drugače kot na navedene načine.
ZDIJZ člen 1, 1a, 1a/1, 1a/1-1, 4, 4/1, 6, 6/2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev človekovih pravic - uveljavljanje kršitev - pogoji za uveljavljanje
Pravno formalno je sicer izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije res družba D. d.o.o., dejansko pa zanj storitve opravlja organ, ki pri tem uporablja svojo infrastrukturo, s katero ne more prosto razpolagati, saj je primarno namenjena opravljanju gospodarske javen službe. Storitve tako dejansko opravlja „v imenu in za račun“ družbe D. d.o.o.
Zgolj uveljavljanje kršitve človekovih pravic pa tožbe še ne konstituira kot tožbe iz 4. člena ZUS-1, temveč je treba v tožbi v skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1 navesti dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je dejanje storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove.