EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-16. Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 3, 6, 6/6.
električna energija - seznam upravičencev - prispevek - končni odjemalec - lastnik - plačnik
Za znižanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, je relevantno vprašanje ali tožnik izpolnjuje vse pogoje iz Uredbe, za uvrstitev na seznam upravičencev. Tako EZ-1, kot posledično Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soporoizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, namreč ne določata, da je končni odjemalec tudi lastnik in plačnik merilnega mesta, ki se lahko uvrsti na seznam upravičencev, kot to brez pravne utemeljitve pogojuje tožena stranka.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dostop do podatkov - način
Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imenom in priimkom in z uporabo EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Zato prvostopenjski organ prosilcu ne more posredovati podatkov drugače kot na navedene načine.
ZLD člen 22. ZUP člen 9, 129, 129/2, 237, 237/2, 237/2-7.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - zavrženje vloge - upravni akt - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Dejansko je tožena stranka vlogo obravnavala po vsebini, čeprav iz uvoda in izreka sklepa izhaja, da gre za zavrženje, ker naj bi bili za to podani procesni razlogi iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Izrek sklepa je tako v nasprotju z obrazložitvijo, zaradi česar se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in je bilo že zaradi tega potrebno sklep odpraviti in vrniti zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.
Tožena stranka je sicer v ponovljenem upravnem postopku večkrat pozvala tožečo stranko na dopolnitev vloge, ni pa ji pred izdajo akta, ki se sedaj izpodbija, dala možnosti, da se izreče o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so privedli toženo stranko do tega, da je vlogo ponovno zavrgla. Zahteva za dopolnitev vloge namreč ni isto kot poziv stranki, da se v skladu z načelom zaslišanja stranke pred izdajo akta izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Izdaja dovoljenja občine za poslovanje podružnične lekarne oziroma presoja, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo izdajo, ni v pristojnosti toženke (torej Ministrstva za zdravje), temveč občine. Toženka je omejena na ugotovitev, ali je bilo tako dovoljenje izdano oziroma priloženo vlogi za verifikacijo lekarniške podružnice.
Glede na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tožena stranka utemeljeno dodelila brezplačno pravno pomoč samo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Upoštevajoč, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali in da ni jasno, katera stranka jih bo dolžna kriti, je po presoji sodišča tudi odločitev glede brezplačne pravne pomoči o oprostitvi stroškov postopka pravilna. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je v trenutni fazi postopka mogoče pričakovati, da bo tožnici zagotovljeno ustrezno varstvo njenih pravic z zastopanjem na prvi in drugi stopnji. Strinja se s tem, da če bo upravičenka izkazala finančni in ustrezni vsebinski kriterij, bo imela možnost znova zaprositi za druge oblike brezplačne pravne pomoči.
Skladno z določbo 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.
Izvršilni postopek je voden po določbah ZUP, ter od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, njegov cilja pa je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov.
Tožbenih navedb, ki se nanašajo na zakonitost izdaje odločbe o naložitvi obveznosti z dne 19. 7. 2018, torej samega izvršilnega naslova, v obseg katerih sodijo tudi ugovori o nemožnosti izvršitve izpodbijanega sklepa, pa sodišče zato, ker ta odločba ni predmet tega upravnega spora, v katerem tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.1, 2/1-1.1.3, 2/1-1.1.4.
gradbeno dovoljenje - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - vkopana klet - nezakonitost prostorskega akta - exceptio illegalis
Tožnik na podlagi ZN ni pridobil nobene pravice niti upravičenega pričakovanja, da bo lahko na njegovi podlagi gradil (kadarkoli) v prihodnosti in pod pogoji, kot izhajajo iz tega akta. Tožnik je lahko zaupal v veljavno pravo, saj mu je moralo biti znano, da bo moral za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjevati (tudi in predvsem) tiste pogoje, ki jih bo določal v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja relevanten zakon, in ne zgolj prostorski akt. Načelo pravne države pa ne zahteva, da so ti pogoji ves čas enaki, kot tudi ne preprečuje spreminjanja samih prostorskih aktov, in celo ne onemogoča spremembe zazidljivih zemljišč v nezazidljiva, če so za to podani zakonski pogoji.
Tožnik se ni mogel upravičeno zanašati, da mu obstoječa določila jamčijo gradnjo, po kateri se bo klet objekta nahajala na nadmorski višini 2,2 metra in s tem glede na konfiguracijo terena v celoti nad zemeljskim površjem.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.
ZDavP-2 člen 151. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 355, 355/3, 355/3-8. ZP-1 člen 44, 44/1.
davčna izvršba - izvršilni naslov - postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - globa - plačilni nalog
Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je plačilo globe štela kot strošek iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP oziroma ni obrazložila, zakaj je ob sicer nespornem podatku o začetku stečajnega postopka in podatku o pravnomočnosti plačilnega naloga štela, da globa predstavlja druge stroške stečajnega postopka.
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je namreč izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper navedeno inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - omejitev dostopa do spletne strani - pomanjkanje pravnega interesa
S točko I izreka izpodbijane odločbe je bil družbi A. d.o.o. (in torej ne tožniku) izrečen ukrep zapečatenja tam navedenih spletnih strani zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik v tem delu ni bil stranka v upravnem postopku in mu v tem delu izpodbijana odločba ničesar ne nalaga. Zato po presoji sodišča s I. točko izreka izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi.
Ob upoštevanju namenske, logične, sistemske in besedne metode razlage zakonska dikcija prvega odstavka 37. člena ZFU v delu, ki finančni upravi omogoča, da izreče „prepoved opravljanja dejavnosti ter hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete“, smiselno zajema tudi zapečatenje spletne strani oziroma v predmetni zadevi onemogočanje dostopa do navedenih spletnih strani, saj se v tem primeru kršitve zakona in izvajanje prepovedane dejavnosti trgovine na drobno vrši preko spleta in sicer preko teh spletnih strani.
ZGO-1 ne vsebuje posebnih določb za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni brez njega, tj. za legalizacijo že izvedenih gradenj. Po ZGO-1 torej legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta, da so v primeru, ko je komunalna infrastruktura že položena in objekt nanjo priključen, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja drugačni in da je potrebno upoštevati zatečeno stanje, ker ne pride do prekopa, razkopa, niti drugih del na zemljišču. Tega ZGO-1 v 66. členu, na katerega se sklicujeta, pa tudi v nobeni drugi določbi ne določa. Čeprav objekt že stoji, za izdajo gradbenega dovoljenja za tak objekt veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte. Med njimi je tudi pogoj, da mora imeti investitor pravico graditi tako objekt kot tudi komunalne priključke.
nepremičninsko posredovanje - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - zakonita licenca - zavajanje - razlogi za ničnost
V 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP so primeri nedovoljenih ravnanj našteti primeroma in ne na izčrpen način. Zato sodišče ne sledi tožniku, temveč potrjuje razloge izpodbijane odločbe, da posredovanje neresničnih podatkov o pridobljeni izobrazbi predstavlja zavajanje državnega organa, ki se uvršča med „druga nedovoljena dejanja“ po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP in je s tem lahko razlog za izrek odločbe za ničnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - mesečni povprečni dohodek na člana družine - osebni stečaj prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Toženka upravičenosti razlogov, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno, ni presojala. V zadevi je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku in upoštevala le podatke, ki jih je pridobila sama iz uradnih evidenc. Zaradi zavzetega pravnega stališča ni upoštevala navedb tožnice, da gre del plače nad zneskom 604,00 EUR in regres za letni dopust v stečajno maso, in zato z njim ne more razpolagati. Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjasni o dohodku, ki ga prejema in delu dohodka, s katerim ne more razpolagati zaradi osebnega stečaj, ter da izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno iz razlogov, ki niso nastali po njeni krivdi.
Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica z zahtevano predložitvijo potrebnih listin, ki pa jih je bilo glede na pogodbeni dogovor dopustno predložiti šele naknadno, izvajala nedopusten vpliv na odločitve potrošnikov po 8. členu ZVPNPP. Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da se tožnici prepove enkrat mesečno zaračunavati pogodbeno kazen v višini 35 EUR, če potrošniki v 14 dneh po sklenitvi pogodbe in odobritvi kredita ne predložijo v skladu s pogodbo potrjene administrativne prepovedi na svoj osebni dohodek oziroma pokojnino ali poroštvene izjave poroka. Po presoji sodišča so citirani razlogi in izrek izpodbijane odločbe v medsebojnem nasprotju, saj splošne prepovedi zahtevati zavarovanja za dana posojila oziroma kredite ni, glede na ugotovitev, da je v obravnavanem primeru v nasprotju z zakonom, da tožnica potrošnikom daje na voljo dodaten rok po sklenitvi pogodb, da predložijo zahtevana zavarovanja šele naknadno, pa bi bilo po presoji sodišča tožnici na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, kolikor bi bili za to izpolnjeni pogoji, kvečjemu mogoče prepovedati, da potrošnikom daje na voljo takšen dodaten rok, oz. ji zapovedati, da vsa zavarovanja zahteva že vnaprej oz. ob sklenitvi pogodbe.
V ponovljenem postopku odločanja, ugotovitev nemške narodnosti A.A. ni bila izpodbita. Presoja dokazne moči listin (seznama Kulturbundovcev ...) v primerjavi z izjavami prič, ki so bile v času delovanja upravičenke mladoletne in po oceni upravnega organa neizrazito vpete v medvojna in povojna dogajanja, in ki so vse izpovedano izvedele na podlagi pripovedovanja drugih oseb, ne pa na podlagi lastnih izkustev, je bila tudi po presoji sodišča izvedena skladno z načelom proste presoja dokazov.
vročanje - vročanje v tujino - vročitev odločbe upravnega organa - vročilnica - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - datum vročitve - pravilnost vročitve
Tožnik ima sedež (gre za pravno osebo) v tujini, zato je organ imel zakonsko podlago za neposredno vročanje v drugem odstavku 92. člena ZUP. Ta določa, da se fizičnim in pravnim osebam v tujini lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Vročanje po določbah ZUP se torej opravlja na območju Republike Slovenije, medtem ko je glede vročanja v tujini treba uporabiti predpise, kjer so urejeni mednarodni poštni standardi.
ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
objekt za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - soglasje pristojnega organa
Med strankama je nesporno dejstvo, da so sporni objekti postavljeni ob državni cesti, prav tako ni sporno, da tožeča stranka ni pridobila soglasja za njihovo postavitev od Direkcije za infrastrukturo.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke - obrazložitev odločbe
Strinjati se gre s tožnikom, da povprečni potrošnik - zlasti ob upoštevanju blaga in storitev, ki naj bi jih pokrival prijavljeni znak - besedo "radost" (takoj) zazna v pomenu "pasja radost", tj. klobasa, salama ipd., oziroma jo s tem pojmom in njegovimi pomeni poveže. Pri tem po oceni sodišča že izkustveno ni potreben poseben intelektualni napor, niti ni potrebna kakršnakoli posebna interpretacija, saj je pomen te besede oziroma pojma glede na konkretni primer in primerjano blago ter storitve takoj zaznaven in razumljiv povprečnemu potrošniku, ki je razumno obveščen, pozoren in preudaren. Da naj bi tako povezovanje pri povprečnem potrošniku terjalo preveč miselnih preskokov, pa toženka v izpodbijani odločbi argumentirano ne pojasni, temveč zgolj pavšalno in neprepričljivo navrže.
inšpekcijski postopek - imetnik živali - pogoji za premike živali - cepljenje
Ugotovitev, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, inštitut ali center, tudi po presoji sodišča zahteva oceno, da je bil izvedeni premik obeh levov nasproten z določbo 4. točke Priloge C, Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS, kar posledično pomeni, da je bila pravilno uporabljena tudi določba 2. točke prvega odstavka 62. člena ZVMS, ki od veterinarja, ki ob pregledu pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali med prevozom, ugotovi neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali njegovim zastopnikom oziroma zastopnico enega v tej določbi predpisanih ukrepov, v konkretnem primeru ukrepa iz četrte alineje drugega odstavka tega člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je tožnik prvo plačo iz naslova zaposlitve pri družbi A. d.o.o. za mesec februar 2019 prejel v mesecu marcu 2019, torej v upoštevanem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka kot višino lastnega dohodka tožnika po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Navedenega pa tožena stranka ni storila in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
V obravnavanem primeru iz navedb tožnika in spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik v osebnem stečaju, ter da je njegova plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačila stečajnih upnikov. Iz navedenega razloga tožnik v mesecu juniju 2019 tudi ni dobil nakazanega regresa za letni dopust. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka v obravnavanem primeru ugotoviti ali tožnik izkazuje pogoje iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, torej ali izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.