brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je tožnik prvo plačo iz naslova zaposlitve pri družbi A. d.o.o. za mesec februar 2019 prejel v mesecu marcu 2019, torej v upoštevanem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka kot višino lastnega dohodka tožnika po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre upoštevati višino zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Navedenega pa tožena stranka ni storila in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.
V obravnavanem primeru iz navedb tožnika in spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik v osebnem stečaju, ter da je njegova plača obremenjena z odtegljaji zaradi poplačila stečajnih upnikov. Iz navedenega razloga tožnik v mesecu juniju 2019 tudi ni dobil nakazanega regresa za letni dopust. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka v obravnavanem primeru ugotoviti ali tožnik izkazuje pogoje iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, torej ali izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke - obrazložitev odločbe
Strinjati se gre s tožnikom, da povprečni potrošnik - zlasti ob upoštevanju blaga in storitev, ki naj bi jih pokrival prijavljeni znak - besedo "radost" (takoj) zazna v pomenu "pasja radost", tj. klobasa, salama ipd., oziroma jo s tem pojmom in njegovimi pomeni poveže. Pri tem po oceni sodišča že izkustveno ni potreben poseben intelektualni napor, niti ni potrebna kakršnakoli posebna interpretacija, saj je pomen te besede oziroma pojma glede na konkretni primer in primerjano blago ter storitve takoj zaznaven in razumljiv povprečnemu potrošniku, ki je razumno obveščen, pozoren in preudaren. Da naj bi tako povezovanje pri povprečnem potrošniku terjalo preveč miselnih preskokov, pa toženka v izpodbijani odločbi argumentirano ne pojasni, temveč zgolj pavšalno in neprepričljivo navrže.
ZGO-1 ne vsebuje posebnih določb za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni brez njega, tj. za legalizacijo že izvedenih gradenj. Po ZGO-1 torej legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta, da so v primeru, ko je komunalna infrastruktura že položena in objekt nanjo priključen, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja drugačni in da je potrebno upoštevati zatečeno stanje, ker ne pride do prekopa, razkopa, niti drugih del na zemljišču. Tega ZGO-1 v 66. členu, na katerega se sklicujeta, pa tudi v nobeni drugi določbi ne določa. Čeprav objekt že stoji, za izdajo gradbenega dovoljenja za tak objekt veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte. Med njimi je tudi pogoj, da mora imeti investitor pravico graditi tako objekt kot tudi komunalne priključke.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.1, 2/1-1.1.3, 2/1-1.1.4.
gradbeno dovoljenje - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - vkopana klet - nezakonitost prostorskega akta - exceptio illegalis
Tožnik na podlagi ZN ni pridobil nobene pravice niti upravičenega pričakovanja, da bo lahko na njegovi podlagi gradil (kadarkoli) v prihodnosti in pod pogoji, kot izhajajo iz tega akta. Tožnik je lahko zaupal v veljavno pravo, saj mu je moralo biti znano, da bo moral za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjevati (tudi in predvsem) tiste pogoje, ki jih bo določal v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja relevanten zakon, in ne zgolj prostorski akt. Načelo pravne države pa ne zahteva, da so ti pogoji ves čas enaki, kot tudi ne preprečuje spreminjanja samih prostorskih aktov, in celo ne onemogoča spremembe zazidljivih zemljišč v nezazidljiva, če so za to podani zakonski pogoji.
Tožnik se ni mogel upravičeno zanašati, da mu obstoječa določila jamčijo gradnjo, po kateri se bo klet objekta nahajala na nadmorski višini 2,2 metra in s tem glede na konfiguracijo terena v celoti nad zemeljskim površjem.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstva, ki vplivajo na središče osebnih in ekonomskih interesov zavezanca v Sloveniji so npr.: zakonec, otroci, vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, osebno premoženje v Sloveniji, družbene vezi v Sloveniji in njegove ekonomske vezi s Slovenijo. Tudi po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da noben dokaz o tožnikovih družabnih in socialnih stikih pri ugotavljanju rezidentskega statusa ni pravno nepomemben in ga je potrebno presoditi. V konkretnem primeru pa je po presoji sodišča dejansko stanje premalo raziskano, izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP.
ZSPJS člen 13, 13/4. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 44, 44/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1.
imenovanje v naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - uporaba predpisa
Fleksibilnost v razlagi in uporabi določb o sistemizaciji delovnih mest v javnem sektorju terja kot korelat fleksibilnost pri razlagi in uporabi pravnih določb, s katerimi se urejajo pravice delavcev, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih. Pravno nevzdržno je stališče toženke, da so pravice javnega uslužbenca iz delovnega razmerja vezane izključno na pravno ureditev, katere izrecni naslovljenec je delodajalec. Po mnenju sodišča bi namreč ureditev področja sistemiziranja delovnih mest v državnih organih, ki dopušča in omogoča upoštevanje specifične vsebine nalog in pogojev, temu ustrezno terjala pravno ureditev pravic iz delovnega razmerja, ki navedene specifike upošteva. Zato bi po mnenju sodišča določb o personalni veljavnosti KPZSV ne bilo mogoče razlagati v pomenu, da absolutno in glede celotnega obsega pogodbe izključujejo delodajalce, ki niso zavodi v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, in tako tudi ministrstvo, in sicer glede na to, da je v sistemizaciji ministrstva predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga določa KPZSV.
Za tožnico glede vprašanja napredovanja v naziv velja in je treba uporabiti področni predpis, ki ureja pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov, oziroma predpis, ki ureja napredovanje v naziv zaposlenih v plačni skupini F, kar pa je v obeh primerih Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive.
odvzem otroka - rejništvo - korist mladoletnega otroka - ustavitev postopka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov
Predmet upravnega spora je odločitev upravnega organa, da se postopek prenehanja izvrševanja ukrepa odvzema obeh mld. otrok in njune oddaje v rejništvo, začet na tožničino pobudo, ustavi. Organ je v postopku pred izdajo sklepa v celoti upošteval zakonske zahteve, pri čemer je svojo odločitev oprl na mnenje strokovne komisije prvostopenjskega upravnega organa, izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke in izvedenke za klinično psihologijo otrok in mladostnikov ter izvedel ustno obravnavo. Upoštevane so bile vse predpisane določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na sodelovanje strank v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - mesečni povprečni dohodek na člana družine - osebni stečaj prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Toženka upravičenosti razlogov, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno, ni presojala. V zadevi je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku in upoštevala le podatke, ki jih je pridobila sama iz uradnih evidenc. Zaradi zavzetega pravnega stališča ni upoštevala navedb tožnice, da gre del plače nad zneskom 604,00 EUR in regres za letni dopust v stečajno maso, in zato z njim ne more razpolagati. Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjasni o dohodku, ki ga prejema in delu dohodka, s katerim ne more razpolagati zaradi osebnega stečaj, ter da izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno iz razlogov, ki niso nastali po njeni krivdi.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - odbitek v tujini plačanega davka - študentsko delo
Kot podlago za izpodbijano odločitev je finančni organ pravilno navedel tretji odstavek 113. člena ZDoh-2, po katerem se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26 leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak 75% zneska splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. V zakonu predpisani pogoji v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. Tožnica ni opravljala začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, kot to določa tretji odstavek 113. člena ZDoh-2.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme - sredstva za privatno potrošnjo
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožeča stranka je pri prvostopenjskemu organu predlog za odlog izvršbe vložila 7. 8. 2019. Iz tožbi priložene urgence pa izhaja, da je bila ta vložena 16. 8. 2019, zaradi česar v času vložitve tožbe niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje iz četrtega odstavka 222. člena ZUP, v posledici pa tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa prve stopnje v zvezi z molkom organa druge stopnje iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1.
Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - nezazidana stavbna zemljišča - neizčrpanost pritožbe
Namembnost zemljišč za gradnjo, opredeljena v ustreznem prostorskem aktu, je temeljni zakonski pogoj za določitev zemljišč kot nezazidanih stavbnih zemljišč. Opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč je predmet prostorskih aktov (občine), ki so materialnopravni predpisi, na katere je organ pri odločanju vezan; ugotavljanje, katera zemljišča so nezazidana stavbna zemljišča, tako ne more biti predmet ugotavljanja dejanskega stanja.
Tožnik je zoper odmerno odločbo vložil (pravočasno) pritožbo, ni pa v njej zatrjeval zastaranja terjatve, zato ni izpolnjena predpostavka materialne izčrpanosti pritožbe v smislu določbe prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - bistvena kršitev določb postopka - izrek odločbe
V izrek odločbe je treba dovolj natančno in jasno, poleg materialnega prepisa (ZKUASP) in njegovega konkretnega člena, navesti še relevantne določbe posameznega člena (odstavke, točke ipd. člena, v kolikor je posamezen člen zakona tako razdeljen), če je ugotovljena kršitev oprta (le) na posamezen npr. odstavek člena (in ne na člen v celoti), kot na primer 31. člen ZKUASP, na katerega se je pri ugotavljanju ene izmed kršitev (med drugim) oprla toženka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe v obravnavani zadevi je tekel in se iztekel v času sodnih počitnic, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta. V tem času sodišča v skladu s prvim odstavkom ZS opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah.
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik neglede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (2009) člen 24. ZUP člen 214, 251, 251/1.
Tožnik se v tem postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, ne more uspešno sklicevati na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v navedenih pravnomočnih odločbah glede vodenja evidence o delovnih opravilih in opravi izobraževalnega programa v predpisanem številu ur.
OZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZKZ člen 19, 20, 20/2, 21, 21/3, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - sprememba ponudbe
Ni sporno, da je tožnik v izjavi o sprejemu ponudbe navedel drugačno ceno od vsebovane v ponudbi. Glede na to je njegov sprejem ponudbe mogoče opredeliti kot zavrnitev ponudbe s predlogom, naj se ponudba spremeni (v smislu prvega odstavka 29. člena OZ), in ker se sprememba nanaša na ceno, je mogoče šteti, da gre za predlog bistveno spremenjene ponudbe (v smislu tretjega odstavka 29. člena OZ), vse to s posledico, da na podlagi tožnikove izjave o sprejemu ponudbe pravni posel ni bil sklenjen.
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 87, 87/1, 88, 97, 97/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravilna vročitev - rok za pritožbo - zamuda
V kolikor bi držale pritožbene navedbe, da je sporno pošiljko prejel sosed, bi to moralo izhajati iz same vročilnice. Tožnik niti ne navede, kateri sosed je prevzel sporno pošiljko (torej ne navede njegovega imena in priimka ter naslova), niti s tem v zvezi ne predlaga njegovega zaslišanja. Zgolj predložitev potrdila delodajalca, da je bil v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 odsoten (z dela) zaradi letnega dopusta, pa ne dokazuje njegovih trditev, da je "pošto prevzel sosed" in da je bil tožnik v tem času odsoten iz države. Kakršnihkoli drugih navedb oziroma dokazov pa tožnik s tem v zvezi ni podal oziroma predložil.
upravni postopek - rok za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog
Tožnik je najprej 1. 3. 2017 vložil pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2017, ne da bi hkrati predlagal tudi vrnitev v prejšnje stanje, nato pa je, skupaj s pritožbo zoper odločbo z dne 24. 3. 2017 o zavrženju njegove pritožbe z dne 1. 3. 2017 predlagal vrnitev v prejšnje stanje, ob upoštevanju citirane določbe tretjega odstavka 104. člena ZUP, torej prepozno.