odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme - sredstva za privatno potrošnjo
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
ZSPJS člen 13, 13/4. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 44, 44/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1.
imenovanje v naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - uporaba predpisa
Fleksibilnost v razlagi in uporabi določb o sistemizaciji delovnih mest v javnem sektorju terja kot korelat fleksibilnost pri razlagi in uporabi pravnih določb, s katerimi se urejajo pravice delavcev, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih. Pravno nevzdržno je stališče toženke, da so pravice javnega uslužbenca iz delovnega razmerja vezane izključno na pravno ureditev, katere izrecni naslovljenec je delodajalec. Po mnenju sodišča bi namreč ureditev področja sistemiziranja delovnih mest v državnih organih, ki dopušča in omogoča upoštevanje specifične vsebine nalog in pogojev, temu ustrezno terjala pravno ureditev pravic iz delovnega razmerja, ki navedene specifike upošteva. Zato bi po mnenju sodišča določb o personalni veljavnosti KPZSV ne bilo mogoče razlagati v pomenu, da absolutno in glede celotnega obsega pogodbe izključujejo delodajalce, ki niso zavodi v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, in tako tudi ministrstvo, in sicer glede na to, da je v sistemizaciji ministrstva predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga določa KPZSV.
Za tožnico glede vprašanja napredovanja v naziv velja in je treba uporabiti področni predpis, ki ureja pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov, oziroma predpis, ki ureja napredovanje v naziv zaposlenih v plačni skupini F, kar pa je v obeh primerih Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 8.
dohodnina - akontacija dohodnine - napoteni delavec - nadomestilo za ločeno življenje - zmanjšanje davčne osnove
Davčni organ bi tožnici v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja nadomestilo za ločeno življenje ne vštel v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če bi opravljala delo izven kraja, kjer živi s svojo družino ter zato zaradi službenih potreb delodajalca v času delovnih obveznosti prebivala ločeno od svoje družine, torej zaradi službenih potreb delodajalca bila napotena na delo v drug kraj, kot je kraj, kjer prebiva z družino. V času, ko je bila zaposlena pri družbi A. Avstrija, je bil kraj njene stalne zaposlitve v Avstriji. Torej ni šlo za napotitev delavke, marveč je bilo v danem primeru delovno mesto tožnice v Avstriji. Tožnica se je sama odločila, da se bo zaposlila v Avstriji in da bo prebivala ločeno od svoje družine zaradi boljših pogojev zaposlitve.
ZZDej-K člen 42, 42/4, 44b, 44e, 44j. ZJZP člen 3, 13, 26, 26/1, 58, 58/3, 60. ZUP člen 9, 146.
zdravstvena dejavnost - koncesija - subsidiarna uporaba zakona - kršitev pravil postopka
ZJZP je sistemski zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja po prvi alineji 26. člena ZJZP, njegova uporaba pa je v razmerju do specialnih zakonov po 3. členu ZJZP subsidiarna, kar pomeni, da se določbe uporabijo le v primeru, če posebni zakon istovrstnih vprašanj ne ureja drugače. Ta posebni zakon pa je (bil) v teh primerih ZZDej oziroma je sedaj (po enakem principu) ZZDej-K, torej se ZJZP uporablja le za vprašanja, ki v ZZDej-K niso posebej urejena.
Eno izmed temeljnih načel javnih razpisov (na vseh področjih), je transparentnost, zato tega načela ni možno izključiti na področjih podelitve koncesij v zdravstveni dejavnosti, četudi ni izrecno predpisano, še posebej ne s podzakonskim aktom, kot je koncesijski akt. Vzpostavitev transparentnega sistema je bilo tudi eno izmed vodil k sprejetju ZZDej-K, načelo transparentnosti pa določa tudi 13. člen ZJZP. Ker torej organ ni predvidel in tudi ne izvedel javnega odpiranja ponudb, je s tem kršil pravila postopka.
Ne samo, da je organ pri svoji odločitvi uporabil še dodatna merila in kriterije, ki jih javni razpis ni določal, pred sprejemom odločitve je nedvomno ugotavljal tudi dejansko stanje, ko je ocenjeval prijavljene programe in tudi na tej podlagi sprejel svojo odločitev, zato je (tudi s tem) kršil pravila postopka.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152, 158. GZ člen 106, 106/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija - sklep o ustavitvi postopka - pravni interes
Čeprav je bil tožniku inšpekcijski ukrep že izrečen in s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka izpodbijana odločba ni bila izrecno odpravljena ali razveljavljena, po presoji sodišča ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo na zakon oprto osebno korist. Iz same narave inšpekcijskega postopka, kot tudi iz izreka izpodbijane odločbe, namreč izhaja, da inšpekcijski postopek ni zaključen že z izdajo odločbe, ki inšpekcijskemu zavezancu nalaga ustavitev del in odstranitev (dela) objekta (izvršilni naslov), ampak z zavezančevo izvršitvijo naloženega ukrepa, ki izhaja iz izvršilnega naslova, v konkretnem primeru z odstranitvijo dela objekta. Šele, če zavezanec naložene obveznosti ne izvrši, se uvede postopek izvršbe. Odločitev inšpektorja o ustavitvi inšpekcijskega postopka po presoji sodišča ni zgolj procesni sklep, ampak vsebuje ugotovitev, da nezakonitega stanja, ki je bilo ugotovljeno z inšpekcijsko odločbo, ni več in tako na podlagi te odločbe oziroma tega izvršilnega naslova, ni mogoče uvesti postopka prisilne izvršbe. Glede na to si tožnik z uspehom v tem upravnem sporu, tj. z odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, kar pomeni, da ni izkazal pravnega interesa za nadaljevanje tega upravnega spora.
javni razpis - sofinanciranja iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Objektivnost je pri javnih razpisih s tako raznolikimi projekti in tako široko zastavljenimi kriteriji in merili varovana prav z načinom ocenjevanja, kjer zahteven proces strokovne presoje opravi neodvisna strokovna komisija.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30(2).
javni razpis - kmetijstvo - turizem - dopolnilna dejavnost na kmetiji - pogoji javnega razpisa - najemna pogodba
Tožeča stranka je izvajala dejavnost, ki ni bila predmet sofinanciranja. Pri tem je nebistveno, kakšne davščine je tožeča stranka v zvezi s tem odvedla, saj je nadzor glede obračunavanja, odmere in plačila davkov v pristojnosti davčnih organov.
dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - odbitek v tujini plačanega davka - študentsko delo
Kot podlago za izpodbijano odločitev je finančni organ pravilno navedel tretji odstavek 113. člena ZDoh-2, po katerem se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26 leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak 75% zneska splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. V zakonu predpisani pogoji v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. Tožnica ni opravljala začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, kot to določa tretji odstavek 113. člena ZDoh-2.
odvzem otroka - rejništvo - korist mladoletnega otroka - ustavitev postopka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov
Predmet upravnega spora je odločitev upravnega organa, da se postopek prenehanja izvrševanja ukrepa odvzema obeh mld. otrok in njune oddaje v rejništvo, začet na tožničino pobudo, ustavi. Organ je v postopku pred izdajo sklepa v celoti upošteval zakonske zahteve, pri čemer je svojo odločitev oprl na mnenje strokovne komisije prvostopenjskega upravnega organa, izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke in izvedenke za klinično psihologijo otrok in mladostnikov ter izvedel ustno obravnavo. Upoštevane so bile vse predpisane določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na sodelovanje strank v postopku.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožeča stranka je pri prvostopenjskemu organu predlog za odlog izvršbe vložila 7. 8. 2019. Iz tožbi priložene urgence pa izhaja, da je bila ta vložena 16. 8. 2019, zaradi česar v času vložitve tožbe niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje iz četrtega odstavka 222. člena ZUP, v posledici pa tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa prve stopnje v zvezi z molkom organa druge stopnje iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - nezazidana stavbna zemljišča - neizčrpanost pritožbe
Namembnost zemljišč za gradnjo, opredeljena v ustreznem prostorskem aktu, je temeljni zakonski pogoj za določitev zemljišč kot nezazidanih stavbnih zemljišč. Opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč je predmet prostorskih aktov (občine), ki so materialnopravni predpisi, na katere je organ pri odločanju vezan; ugotavljanje, katera zemljišča so nezazidana stavbna zemljišča, tako ne more biti predmet ugotavljanja dejanskega stanja.
Tožnik je zoper odmerno odločbo vložil (pravočasno) pritožbo, ni pa v njej zatrjeval zastaranja terjatve, zato ni izpolnjena predpostavka materialne izčrpanosti pritožbe v smislu določbe prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero - podatki iz uradnih evidenc
Tožnik je bil že v prvostopenjski odločbi seznanjen z vsemi podatki o njegovi nepremičnini, ki so bili upoštevani pri izračunu, kakor tudi, kje jih je prvostopenjski organ pridobil, zato bi moral, če je menil, da ti podatki niso pravilni, to uveljavljati v pritožbi s konkretnimi navedbami o napačno ugotovljenih podatkih ter v zvezi s tem predlagati dokaze.
Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (2009) člen 24. ZUP člen 214, 251, 251/1.
Tožnik se v tem postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, ne more uspešno sklicevati na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v navedenih pravnomočnih odločbah glede vodenja evidence o delovnih opravilih in opravi izobraževalnega programa v predpisanem številu ur.
upravni postopek - rok za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog
Tožnik je najprej 1. 3. 2017 vložil pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2017, ne da bi hkrati predlagal tudi vrnitev v prejšnje stanje, nato pa je, skupaj s pritožbo zoper odločbo z dne 24. 3. 2017 o zavrženju njegove pritožbe z dne 1. 3. 2017 predlagal vrnitev v prejšnje stanje, ob upoštevanju citirane določbe tretjega odstavka 104. člena ZUP, torej prepozno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe v obravnavani zadevi je tekel in se iztekel v času sodnih počitnic, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta. V tem času sodišča v skladu s prvim odstavkom ZS opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah.
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik neglede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 87, 87/1, 88, 97, 97/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravilna vročitev - rok za pritožbo - zamuda
V kolikor bi držale pritožbene navedbe, da je sporno pošiljko prejel sosed, bi to moralo izhajati iz same vročilnice. Tožnik niti ne navede, kateri sosed je prevzel sporno pošiljko (torej ne navede njegovega imena in priimka ter naslova), niti s tem v zvezi ne predlaga njegovega zaslišanja. Zgolj predložitev potrdila delodajalca, da je bil v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 odsoten (z dela) zaradi letnega dopusta, pa ne dokazuje njegovih trditev, da je "pošto prevzel sosed" in da je bil tožnik v tem času odsoten iz države. Kakršnihkoli drugih navedb oziroma dokazov pa tožnik s tem v zvezi ni podal oziroma predložil.
OZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZKZ člen 19, 20, 20/2, 21, 21/3, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - sprememba ponudbe
Ni sporno, da je tožnik v izjavi o sprejemu ponudbe navedel drugačno ceno od vsebovane v ponudbi. Glede na to je njegov sprejem ponudbe mogoče opredeliti kot zavrnitev ponudbe s predlogom, naj se ponudba spremeni (v smislu prvega odstavka 29. člena OZ), in ker se sprememba nanaša na ceno, je mogoče šteti, da gre za predlog bistveno spremenjene ponudbe (v smislu tretjega odstavka 29. člena OZ), vse to s posledico, da na podlagi tožnikove izjave o sprejemu ponudbe pravni posel ni bil sklenjen.