komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero - podatki iz uradnih evidenc
Tožnik je bil že v prvostopenjski odločbi seznanjen z vsemi podatki o njegovi nepremičnini, ki so bili upoštevani pri izračunu, kakor tudi, kje jih je prvostopenjski organ pridobil, zato bi moral, če je menil, da ti podatki niso pravilni, to uveljavljati v pritožbi s konkretnimi navedbami o napačno ugotovljenih podatkih ter v zvezi s tem predlagati dokaze.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti - zamuda roka - poizvednica
Za odločitev relevantne okoliščine, pa naj se te nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja, relevantnega za uporabo materialnega prava, ali za odločitev o procesnih vprašanjih, je treba ugotoviti s stopnjo gotovosti, na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, ko tako določa zakon.
Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tožbene navedbe, da tožniku odločba sploh ni bila vročena, saj je bil premeščen v 2. ZPKZ, ne vplivajo na pravilno vročitev.
Tudi v času sodnih počitnic teče 30 dnevni procesni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu v obravnavani zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki je nujna zadeva.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - posamezno procesno dejanje - postopek pred izdajo upravnega akta
Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej, izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj. Zakon kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej.
Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-5, 73/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3, 129/1-4. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - načelo nevračanja - upravni postopek - zavrženje vloge - rok za vložitev vloge
ZUP v 3. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. Po mnenju sodišča je treba to določilo tolmačiti v tem smislu, da se vloga zavrže tako v primeru, ko je bil predpisani rok prekoračen, kot tudi v primeru, ko je bila vloga vložena pred začetkom teka določenega roka oz. pred nastopom predpisanega pogoja, kar je v konkretnem primeru izdaja odločbe o vrnitvi brez določenega roka za vrnitev.
ZTuj-2 v tretjem odstavku 73. člena določa kot predpogoj, da se sploh lahko odloča o dovolitvi zadrževanja, to, da je predhodno vročena odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Taka ureditev ni v nasprotju z načeli pravne države in zakonska dikcija glede tega je dovolj jasna. Določilo tretjega odstavka 73. člena ZTuj-2 ni v nasprotju z Ustavo RS. Ta zakonska določba ni nelogična niti protislovna niti v nasprotju z ustavnimi in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami tujcev.
društvo v javnem interesu - odvzem statusa - odškodninski zahtevek
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev oziroma statusa društva v javnem interesu, saj (1) ni izkazal pomembnejših dosežkov svojega delovanja in (2) da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljal za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajal programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu.
Tožnik sme zahtevati, da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. Gre za adhezijski zahtevek, o katerem lahko sodišče odloči le, če (sàmo) odloči o stvari sami, to je o tožnikovi pravici ali pravni koristi v sporu polne jurisdikcije.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - litispendenca
Organ za brezplačno pravno pomoč je zaradi nastopa litispendence pravilno ocenil, da tožeča stranka s pritožbo zoper citirani sklep nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - že pravnomočno odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč - enaka dejanska in pravna podlaga
Organ za BPP je prošnjo kot nedovoljeno pravilno zavrgel, saj je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ki se obravnava v konkretnem primeru, že odločeno in to na enaki dejanski in pravni podlagi.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/2, 23, 23/2, 23/3. URS člen 52, 52/2, 54, 54/1, 56, 56/1. ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/3, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - razmerja med starši in otroki - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je bilo določeno, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev. V upravnem spisu je kopija te zahteve, iz katere izhaja, da jo je vložil dekličin oče, ki je na zahtevi tudi podpisan. Vendar pa se po citirani zakonski določbi zahteva za uvedbo postopka lahko začne s pisno zahtevo staršev, torej obeh staršev.
Upravna organa nista ocenila, ali je bila deklica sposobna dati svoje mnenje in tega mnenja tudi nista poskušala pridobiti. Deklica torej v postopek usmeritve ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem ni imela možnosti izreči. Zato gre po presoji sodišča za bistveno kršitev določb postopka po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Dekličina mati, ki po podatkih spisa ne živi s hčerko in očetom, ni bila pritegnjena v postopek do izdaje odločbe, čeprav bi kot starš deklice morala biti. Dekličina mati se torej pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Zato gre tudi v tem delu za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
dohodnina - odmera dohodnine - kapitalizirana renta - nadomestilo za izgubljeni dohodek - drugi dohodek - institut povprečenja
Namen instituta povprečenja je v tem, da osebe, ki so v enem davčnem letu prejele dohodke, ki bi jih morale v več preteklih letih, niso v slabšem položaju kot osebe, katerim je bila dohodnina za dohodek iz preteklega leta odmerjena vsako leto sproti.
ZDoh-2 člen 5, 6. Protokol med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo in Dodatnega Protokol o spremembah Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisane v Ljubljani 1. oktobra 1997, spremenjene s protokolom, podpisanim v Ljubljani 26. septembra 2006 člen 4.
dohodnina - odmera dohodnine - rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prelomna pravila - dvojna obdavčitev
Kadar dve državi po svoji nacionalni zakonodaji štejeta osebo za svojega davčnega rezidenta, se njegov status presoja na podlagi t.i. prelomnih pravil. Namen uporabe prelomnih pravil je pripeljati do rezidentstva le ene države. Na tak način je možno odpraviti dvojno obdavčitev.
Iz zakonskih določb izhaja, da se investicijska vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Zakon izjem glede obvezne pridobitve gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, ne določa.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - pospešeni postopek
Sodišče sodi, da je toženka tožnikove navedbe pravilno zavrnila kot premalo pomembne in preveč pavšalne za ugotovitev upravičenosti do mednarodne zaščite, s čimer so tudi po mnenju sodišča podani razlogi iz 1. alineje 52. člena ZMZ-1. Pristojni organ namreč tudi v pospešenem postopku izvede ugotovitveni postopek, le da gre za posebno obliko skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja za mednarodno zaščito očitno neutemeljena, ker mu očitno ne grozi preganjanje. Pri tem pa mora namreč organ tudi v pospešenem postopku pravilno in popolno ugotoviti relevantno dejansko stanje, kar je bilo po presoji sodišča tudi storjeno.
ZBPP člen 24. ZIKS-1 člen 92. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 94.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - disciplinski postopek - disciplinska kazen obsojenca
Tožniku je bila dana možnost, da bi se zagovarjal z zagovornikom in zato mu pravica do zagovornika ni bila kršena. Iz navedenih razlogov tožnik v upravnem sporu zoper odločbo disciplinske komisije z uveljavljanjem te domnevne postopkovne kršitve nima izgleda za uspeh in je zato odločitev tožene stranke pravilna, ko je ocenila, da ni podan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.
napredovanje - napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je z vidika standardov obrazložitve odločb po 214. členu ZUP ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani akt kot razlog za zavrnitev tožničinega predloga navaja zgolj to, da je tožnica zaposlena na navedenem ministrstvu kot javna uslužbenka na strokovno-tehničnem delovnem mestu in da tako v času delovnega razmerja na ministrstvu ne more napredovati v naziv na podlagi določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera za tožnico Pravilnika ne more uporabiti.
Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen.
Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti člen 13, 14, 14/5. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 938/2014 z dne 2. septembra 2014 o začetku preiskave glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (EU) št. 502/2013 na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, z uvozom koles, poslanim iz Kambodže, Pakistana in Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Kambodže, Pakistana in Filipinov ali ne, in o registraciji takšnega uvoza člen 2. Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih člen 3.
Registracija obravnavanega uvoza (carinske deklaracije, sestavljene po modelu EUL) v sistem SICIS je omogočila ustrezno identifikacijo uvoza, zagotovila pravilen retroaktiven izračun razširjene protidampinške dajatve in s tem zadostila zahtevam Osnovne uredbe in Uredbe o preiskavi.
Ugovor tožnic, da bi se morala v obravnavanem postopku po členu 13(1) Osnovne Uredbe izračunati "nova" stopnja protidampinške dajatve je neutemeljen. Ker gre za postopek razširitve (zaradi izogibanja) že obstoječe protidampinške dajatve, je stopnja lahko določena le v višini tiste dajatve, za katero je bilo v postopku preiskave ugotovljeno izogibanje, kot je bilo to v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - izkazanost pogojev - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker toženka v obrazložitvi pojasnjuje, da se zahteva odvetnika za razrešitev zastopanja tožnice nahaja v spisu Bpp 114/2017, je sodišče toženko pozvalo na predložitev spisa Bpp 114/2017, da bi lahko preizkusilo navedbe. Po prejemu spisa Bpp 114/2017 je sodišče ugotovilo, da se v spisu nahaja zahteva odvetnika za razrešitev z dne 8. 5. 2018, pri čemer se zahteva nanaša na zadeve Bpp 36/2018, Bpp 116/2017 in Bpp 114/2017, ni pa iz navedenega dopisa razvidno, da bi odvetnik podal zahtevo za razrešitev tudi v zadevi Bpp 813/2016. Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali je bila res podana zahteva odvetnika za razrešitev v zadevi Bpp 813/2016 in iz katerih razlogov je odvetnik predlagal razrešitev.