avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - bistvena kršitev določb postopka - izrek odločbe
V izrek odločbe je treba dovolj natančno in jasno, poleg materialnega prepisa (ZKUASP) in njegovega konkretnega člena, navesti še relevantne določbe posameznega člena (odstavke, točke ipd. člena, v kolikor je posamezen člen zakona tako razdeljen), če je ugotovljena kršitev oprta (le) na posamezen npr. odstavek člena (in ne na člen v celoti), kot na primer 31. člen ZKUASP, na katerega se je pri ugotavljanju ene izmed kršitev (med drugim) oprla toženka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - litispendenca
Organ za brezplačno pravno pomoč je zaradi nastopa litispendence pravilno ocenil, da tožeča stranka s pritožbo zoper citirani sklep nima verjetnega izgleda za uspeh.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/2, 23, 23/2, 23/3. URS člen 52, 52/2, 54, 54/1, 56, 56/1. ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/3, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - razmerja med starši in otroki - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je bilo določeno, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev. V upravnem spisu je kopija te zahteve, iz katere izhaja, da jo je vložil dekličin oče, ki je na zahtevi tudi podpisan. Vendar pa se po citirani zakonski določbi zahteva za uvedbo postopka lahko začne s pisno zahtevo staršev, torej obeh staršev.
Upravna organa nista ocenila, ali je bila deklica sposobna dati svoje mnenje in tega mnenja tudi nista poskušala pridobiti. Deklica torej v postopek usmeritve ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem ni imela možnosti izreči. Zato gre po presoji sodišča za bistveno kršitev določb postopka po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Dekličina mati, ki po podatkih spisa ne živi s hčerko in očetom, ni bila pritegnjena v postopek do izdaje odločbe, čeprav bi kot starš deklice morala biti. Dekličina mati se torej pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Zato gre tudi v tem delu za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
društvo v javnem interesu - odvzem statusa - odškodninski zahtevek
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev oziroma statusa društva v javnem interesu, saj (1) ni izkazal pomembnejših dosežkov svojega delovanja in (2) da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljal za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajal programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu.
Tožnik sme zahtevati, da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. Gre za adhezijski zahtevek, o katerem lahko sodišče odloči le, če (sàmo) odloči o stvari sami, to je o tožnikovi pravici ali pravni koristi v sporu polne jurisdikcije.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - pospešeni postopek
Sodišče sodi, da je toženka tožnikove navedbe pravilno zavrnila kot premalo pomembne in preveč pavšalne za ugotovitev upravičenosti do mednarodne zaščite, s čimer so tudi po mnenju sodišča podani razlogi iz 1. alineje 52. člena ZMZ-1. Pristojni organ namreč tudi v pospešenem postopku izvede ugotovitveni postopek, le da gre za posebno obliko skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja za mednarodno zaščito očitno neutemeljena, ker mu očitno ne grozi preganjanje. Pri tem pa mora namreč organ tudi v pospešenem postopku pravilno in popolno ugotoviti relevantno dejansko stanje, kar je bilo po presoji sodišča tudi storjeno.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-5, 73/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3, 129/1-4. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - načelo nevračanja - upravni postopek - zavrženje vloge - rok za vložitev vloge
ZUP v 3. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. Po mnenju sodišča je treba to določilo tolmačiti v tem smislu, da se vloga zavrže tako v primeru, ko je bil predpisani rok prekoračen, kot tudi v primeru, ko je bila vloga vložena pred začetkom teka določenega roka oz. pred nastopom predpisanega pogoja, kar je v konkretnem primeru izdaja odločbe o vrnitvi brez določenega roka za vrnitev.
ZTuj-2 v tretjem odstavku 73. člena določa kot predpogoj, da se sploh lahko odloča o dovolitvi zadrževanja, to, da je predhodno vročena odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Taka ureditev ni v nasprotju z načeli pravne države in zakonska dikcija glede tega je dovolj jasna. Določilo tretjega odstavka 73. člena ZTuj-2 ni v nasprotju z Ustavo RS. Ta zakonska določba ni nelogična niti protislovna niti v nasprotju z ustavnimi in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami tujcev.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - že pravnomočno odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč - enaka dejanska in pravna podlaga
Organ za BPP je prošnjo kot nedovoljeno pravilno zavrgel, saj je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ki se obravnava v konkretnem primeru, že odločeno in to na enaki dejanski in pravni podlagi.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti - zamuda roka - poizvednica
Za odločitev relevantne okoliščine, pa naj se te nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja, relevantnega za uporabo materialnega prava, ali za odločitev o procesnih vprašanjih, je treba ugotoviti s stopnjo gotovosti, na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, ko tako določa zakon.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - posamezno procesno dejanje - postopek pred izdajo upravnega akta
Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej, izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj. Zakon kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej.
Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.
Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tožbene navedbe, da tožniku odločba sploh ni bila vročena, saj je bil premeščen v 2. ZPKZ, ne vplivajo na pravilno vročitev.
Tudi v času sodnih počitnic teče 30 dnevni procesni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu v obravnavani zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki je nujna zadeva.
napredovanje - napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je z vidika standardov obrazložitve odločb po 214. členu ZUP ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani akt kot razlog za zavrnitev tožničinega predloga navaja zgolj to, da je tožnica zaposlena na navedenem ministrstvu kot javna uslužbenka na strokovno-tehničnem delovnem mestu in da tako v času delovnega razmerja na ministrstvu ne more napredovati v naziv na podlagi določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera za tožnico Pravilnika ne more uporabiti.
ZBPP člen 24. ZIKS-1 člen 92. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 94.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - disciplinski postopek - disciplinska kazen obsojenca
Tožniku je bila dana možnost, da bi se zagovarjal z zagovornikom in zato mu pravica do zagovornika ni bila kršena. Iz navedenih razlogov tožnik v upravnem sporu zoper odločbo disciplinske komisije z uveljavljanjem te domnevne postopkovne kršitve nima izgleda za uspeh in je zato odločitev tožene stranke pravilna, ko je ocenila, da ni podan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.
Iz zakonskih določb izhaja, da se investicijska vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Zakon izjem glede obvezne pridobitve gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, ne določa.
dohodnina - odmera dohodnine - kapitalizirana renta - nadomestilo za izgubljeni dohodek - drugi dohodek - institut povprečenja
Namen instituta povprečenja je v tem, da osebe, ki so v enem davčnem letu prejele dohodke, ki bi jih morale v več preteklih letih, niso v slabšem položaju kot osebe, katerim je bila dohodnina za dohodek iz preteklega leta odmerjena vsako leto sproti.
ZDoh-2 člen 5, 6. Protokol med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo in Dodatnega Protokol o spremembah Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisane v Ljubljani 1. oktobra 1997, spremenjene s protokolom, podpisanim v Ljubljani 26. septembra 2006 člen 4.
dohodnina - odmera dohodnine - rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prelomna pravila - dvojna obdavčitev
Kadar dve državi po svoji nacionalni zakonodaji štejeta osebo za svojega davčnega rezidenta, se njegov status presoja na podlagi t.i. prelomnih pravil. Namen uporabe prelomnih pravil je pripeljati do rezidentstva le ene države. Na tak način je možno odpraviti dvojno obdavčitev.
ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZUPJS člen 18, 18/1. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razdružitev skupnega premoženja - razpolaganje s premoženjem - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnica navaja, da v predmetnem stanovanju, katerega solastnica je, ne more bivati, saj tam prebiva drugi solastnik, sama pa je z mladoletno hčerko prisiljena najemati drugo nepremičnino. Po presoji sodišča je to skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP lahko okoliščina, ki je pomembna pri izdaji izpodbijane odločbe, saj lahko predstavlja upravičen razlog, zaradi katerega se to premoženje ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice.
Tožnica navaja še, da ravno v zvezi s to nepremičnino teče sodni postopek in da so sporni deleži na tej nepremičnini, sama pa z njo ne more razpolagati, ker njen delež na nepremičnini ni ugotovljen. Po presoji sodišča je okoliščina v zvezi s sporom glede lastništva stanovanja oz. delitve skupnega premoženja nekdanjih zakoncev lahko relevantna v tej zadevi.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo presežka ddv - razdrtje pogodbe - nepriznanje popravka izstopnega ddv
Po presoji sodišča je tožnik zaradi razdrtja leasing pogodb in po poteku danega roka (osmih dni), ko bi mu leasing jemalec moral vrniti nepremičnine, ki so predmet leasinga, pridobil razpolagalno upravičenje nad predmetom leasinga. Takšno stališče po presoji sodišča izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 476/2012 z dne 7. 1. 2016. Iz slednjega prav tako izhaja, da v pogodbah opredeljena možnost leasingodajalca, da ob kršitvi obveznosti s strani leasing jemalec (ponovno) razpolaga s predmetom leasinga za namen njegove prodaje, pomeni, da ob uresničitvi te pogodbene možnosti leasingodajalec (ponovno) razpolaga s predmetom leasinga kot lastnik tudi v davčnopravnem smislu, kar smiselno ustreza primerom „dobave blaga“ v smislu člena 14 Direktive in prvega odstavka 6. člena ZDDV-1. Iz člena 14 Direktive namreč izhaja, da pomeni dobava blaga prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik. Iz 6. člena ZDDV-1 pa izhaja, da dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.
Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen.