ZBPP člen 14, 14/2, 14/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/2. DZ člen 68, 73, 74, 74/1, 85.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - skupno premoženje zakoncev - načelo zaslišanja strank - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
Organ, ki v zadevi odloča, svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi, razen v primerih, določenih z zakonom. Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
V primeru delitve skupnega premoženja zakoncev oziroma v postopku nastalega spora o višini tega deleža razpolaganje s solastniškim deležem ne bi bilo dopustno.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - cenitev - odškodnina - absolutna kršitev postopka
Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta, v ostalem pa je vezano na trditveno podlago v tožbi, kar zahteva ugotavljanje zatrjevanih dejstev in presojo pravnih vprašanj. Tožnik torej s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Sodni nadzor izdanih upravnih odločb ne sme pomeniti prevzemanja vloge in funkcije izvršilne veje oblasti. Sodišče o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi odloča le, kadar tako določa zakon, ali če je to zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice potrebno.
Zaradi oddaljenosti obdobja podržavljanja po presoji sodišča ni vnaprej izključeno, da bi toženka odločala brez izvedenčevega odgovora na pripombe. Vendar pa bi morala prepričljivo in konsistentno pojasniti, čemu šteje obstoječe mnenje za zadostno in pravilno, česar v obravnavanem primeru ni storila.
ZDen člen 3, 3-5, 9, 15, 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-1, 72, 88. ZVKD-1 člen 2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - kulturna dejavnost - cenitev - odškodnina - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe
Pred uveljavitvijo ZDen vložena vloga za uveljavitev tovrstnega zahtevka, ki je bila v nadaljevanju postopka tudi ustrezno vsebinsko obravnavana (torej po pravilni materialnopravni podlagi), ne pomeni, da za vodenje denacionalizacijskega postopka organ ni imel podlage.
V koliziji pravice denacionalizacijskega upravičenca, da dobi vrnjeno podržavljeno stvar, ki je s sprejetjem ZDen postala pričakovana pravica in lastninskimi upravičenji podjetja oziroma njegovih delavcev, ima po stališču Ustavnega sodišča RS prednost pravica denacionalizacijskega upravičenca. Oškodovanja, nastala zaradi nezakonitega lastninskega preoblikovanja, pa ne morejo preprečiti realizacije denacionalizacijske pravice na stvari, ki je brez zakonitega pravnega temelja v sredstvih podjetja.
Tožnik nima prav, da je postavitev skrbnika po svoji vsebini začasna odredba, zaradi česar bi bilo treba upoštevati 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju in 304. člen ZUP ter izkazati verjetnost nastanka hude škode. V denacionalizacijskih postopkih se skrbnik za posebni primer namreč postavi zaradi rednega upravljanja denacionaliziranega premoženja, da se to ohrani za dediče, dokler ni izveden postopek dedovanja tega premoženja.
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države. ZDen namreč ni zasnovan na institutu civilnega prava - vzpostavitve prejšnjega stanja, temveč gre za poseben način odškodovanja, ki ga je povzročilo podržavljenje, zakonodajalec pa je za to sprejel posebno ureditev.
banka - izvajanje nadzorstva - prisilna likvidacija - razlogi za začetek likvidacijskega postopka - bančni depozit - prepoved sprejemanja depozitov - posojilna pogodba - povezane osebe - skupno delovanje več oseb
Tožnici sta kljub odredbama o prepovedi sprejemanja depozitov to še naprej počeli v skupnem gospodarskem podjemu, kar toženka obširno opredeli tako glede ugotovljenih dejanskih okoliščin (po izdaji prve odredbe je prva tožnica kot edina družbenica ustanovila drugo tožnico, slednja pa je posojilodajalcem prve tožnice, katerih posojilne pogodbe so potekle, ponudila v odkup komercialne zapise in je tako prišlo do nadaljevanja sprejemanja depozitov, ki so jih posojilodajalci kot deponenti dali prvi tožnici, do česar je prišlo septembra, oktobra, novembra in decembra leta 2017 ter januarja 2018; ATVP je predmetne komercialne zapise preveril in v dopisu z dne 22. 12. 2017 ugotovil, da ne gre za vrednostne papirje; po izdaji druge odredbe pa je tudi druga tožnica še naprej sprejemala depozite od javnosti, in sicer je za posojila posojilodajalcev prve tožnice, katerih posojilne pogodbe so zapadle v mesecu februarju 2018, tem posojilodajalcem oz. deponentom izdala obveznice), kot tudi glede pravnih pravil, ki jih na tako ugotovljeno dejansko stanje aplicira. Prav ima namreč toženka tudi v delu, ko se v tej zvezi sklicuje na peti odstavek 94. člena ZBan-2, saj v primeru dvoma toženka, upoštevaje relevantne dejanske okoliščine primera, posamezne posle pravno kvalificira za sprejemanje depozitov v smislu določil ZBan-2.
Zavezanci, ki dosegajo le dohodke, ki ne spadajo v letno dohodnino, niso v enakem položaju kot zavezanci, ki dosegajo (tudi) dohodke, ki spadajo v letno dohodnino. Obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so glede na uporabljeno zakonodajno tehniko namenjeni izključno izračunu zakonsko omejenega zneska zmanjšanja davčne osnove za dohodke, ki spadajo v letno dohodnino.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4, 24/2. ZUP člen 146, 188, 248. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - načelo zaslišanja strank - izjava stranke - tožbene novote
Podatkom o dejstvih iz uradnih evidenc je po presoji sodišča treba priznati večjo dokazno vrednost v primerjavi z drugimi, tožnik pa se ni odzval z zatrjevanjem oziroma izkazovanjem, da gre pri uradnih podatkih za nepravilne podatke.
Ne le, da je dokaz z izjavo stranke subsidiaren dokaz, ki se ga lahko uporabi le skupaj z drugimi dokazi in ne kot edini dokaz, pri čemer tožnik kljub pozivu s seboj ni prinesel nobenega dokazila, npr. računa, dobavnice, potrdila, pogodbe, odločbe o neposrednih plačilih ipd. (kakor običajno dokazujejo dohodek iz kmetijske dejavnosti osebe, ki uveljavljajo status kmeta), z izjavo celo ni dokazoval doseženega dohodka.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - dolžnosti lastnika živali - stroški postopka
V zvezi s tožbeno trditvijo, da se je postopek začel preuranjeno, tožeča stranka pa ni lastnik psa, sodišče poudarja, da se podani tožbeni ugovor tožnika nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 6. 6. 2018, saj iz njega izhaja, kdo in na podlagi katerih dejstev se šteje za lastnika psa, ki je bil na podlagi predmetnega sklepa odlovljen. Vprašanje lastništva psa je tako rešeno pravnomočno in ni več odprto v postopku presoje izpodbijanega sklepa. Tožnik bi pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe lahko izpodbijal že z vložitvijo pravnih sredstev, naperjenih zoper ta akt, po podatkih upravnega spisa pa tega ni storil, take tožbene navedbe v tem upravnem sporu pa ne morejo sanirati tožnikove neaktivnosti v zgodnejši fazi postopka.
trošarina - vračilo trošarine za energente - obnova postopka plačila trošarine - povezane družbe - družba mati - hčerinska družba
Neutemeljena so tudi navajanja tožnika v zvezi z lastništvom v hčerinskih družbah, saj v obravnavani zadevi ni sporno, da je bil kupec goriva tožnik, ter da slednjega ni uporabljal za prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi motornimi vozili (54. in 54č. člen ZTro). Po presoji sodišča glede na navedeno zakonsko dikcijo tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine za plinsko olje, porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen oziroma prevoz, glede vozil, ki jih je dal v najem hčerinskim družbam.
Prav tako so neutemeljena tožbena navajanja tožnika, da naj bi prvostopenjski organ prekršil načelo „ne bis in idem“ s ponovnim inšpiciranjem tožnika v letu 2016. Peti odstavek 141. člena ZDavP-2 sicer določa, da se glede ugotovitev in dejanj, opravljenih v DIN, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, nadzor ne more ponoviti, vendar slednje po presoji sodišča ne velja za obravnavani primer. DIN v letu 2013 se je namreč zaključil s pravnomočnim sklepom o ustavitvi postopka, kar pomeni, da prvostopenjski organ s ponovnim DIN v letu 2016 in izdajo izpodbijanih sklepov in odločb (deloma za isto obdobje) ni ponovno odločal o isti stvari.
ZOsn člen 60a, 68, 69, 69/4. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavanem primeru učiteljski zbor glede odločitve o ponavljanju 6. razreda ni izdal obrazložene odločbe, saj je bila odločitev tožeči stranki sporočena le v obliki spričevala. Odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju je potrdila komisija s sklepom, ki ga je zapisala pod 4. točko zapisnika z dne 2. 7. 2019, vendar pa tudi ta po presoji sodišča ne pomeni ob spoštovanju temeljnih načel oziroma pravil upravnega postopka sprejetega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu, ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve.
Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti člen 13, 14, 14/5. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 938/2014 z dne 2. septembra 2014 o začetku preiskave glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (EU) št. 502/2013 na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, z uvozom koles, poslanim iz Kambodže, Pakistana in Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Kambodže, Pakistana in Filipinov ali ne, in o registraciji takšnega uvoza člen 2. Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih člen 3.
Registracija obravnavanega uvoza (carinske deklaracije, sestavljene po modelu EUL) v sistem SICIS je omogočila ustrezno identifikacijo uvoza, zagotovila pravilen retroaktiven izračun razširjene protidampinške dajatve in s tem zadostila zahtevam Osnovne uredbe in Uredbe o preiskavi.
Ugovor tožnic, da bi se morala v obravnavanem postopku po členu 13(1) Osnovne Uredbe izračunati "nova" stopnja protidampinške dajatve je neutemeljen. Ker gre za postopek razširitve (zaradi izogibanja) že obstoječe protidampinške dajatve, je stopnja lahko določena le v višini tiste dajatve, za katero je bilo v postopku preiskave ugotovljeno izogibanje, kot je bilo to v konkretnem primeru.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 115, 115/2. ZZVZZ člen 81.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izdaja potrdila
Z izpodbijanim mnenjem je imenovana zdravnica toženke zgolj odgovorila na zahtevo sodišča iz drugega odstavka 115. člena ZPP, naj poda pisno mnenje o upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila oziroma potrdila, ki ga je v pravdnem postopku predložila tožnica, za kar je imenovana zdravnica imela zakonsko podlago. Podano mnenje pa ne pomeni odločbe, ki bi jo izdal imenovani zdravnik v okviru opravljanja upravne funkcije oziroma kot nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe, ki bi s tem odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, zato nima značilnosti upravnega akta v smislu določb 2. člena ZUS-1, prav tako ne gre za akt, za katerega bi (kakšen drug) zakon določal, da o njegovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu.
V zadevi ni sporno, da je bila tožeča stranka po vložitvi vloge dne 13. 8. 2013 za izdajo vodnega soglasja v roku, ki je krajši od 30 dni, pozvana na dopolnitev svoje vloge, ki pa jo vse do izdaje izpodbijane odločbe ni dopolnila tako, kot je bilo naloženo, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi ni nastopila fikcija iz petega odstavka 153. člena ZVO-1, kot zmotno meni tožeča stranka.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - izkazanost pogojev - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker toženka v obrazložitvi pojasnjuje, da se zahteva odvetnika za razrešitev zastopanja tožnice nahaja v spisu Bpp 114/2017, je sodišče toženko pozvalo na predložitev spisa Bpp 114/2017, da bi lahko preizkusilo navedbe. Po prejemu spisa Bpp 114/2017 je sodišče ugotovilo, da se v spisu nahaja zahteva odvetnika za razrešitev z dne 8. 5. 2018, pri čemer se zahteva nanaša na zadeve Bpp 36/2018, Bpp 116/2017 in Bpp 114/2017, ni pa iz navedenega dopisa razvidno, da bi odvetnik podal zahtevo za razrešitev tudi v zadevi Bpp 813/2016. Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali je bila res podana zahteva odvetnika za razrešitev v zadevi Bpp 813/2016 in iz katerih razlogov je odvetnik predlagal razrešitev.
verifikacija stare devizne vloge - pomanjkljiva tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 26. 6. 2019, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS- tožbo zavrglo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.
upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je 1. 7. 2019 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri sodišče obvešča, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče.
ZMZ-1 člen 15, 23, 23/1, 27, 27/5, 92, 92/1. ZUP člen 9. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/3, 9, 10, 21.
mednarodna zaščita - pravni interes - načelo zaslišanja strank - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - utemeljen strah pred preganjanjem - prosilec iz Sirije
S tem, ko tožena stranka ni po uradni dolžnosti pridobila navedenih UNHCR in jih ni upoštevala niti v tistem delu, v katerem sta se nanje sklicevala tožnika, je kršila materialno pravo, in sicer tretjo, osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena ZMZ-126 in b točko tretjega odstavka 10. člena Procesne direktive II.
Tožnica je samska ženska (vdova) brez kakršnekoli podpore ožjega ali širšega sorodstva, torej tudi brez kakršnekoli moške zaščite, ki je glede na smernice UNHCR posebej pomembna; je pripadnica kurdske manjšine; je neizobražena (celo nepismena); s poklicem (frizerka), ki ji v okoliščinah vojne ne omogoča preživetja; ima majhnega otroka z zdravstvenimi težavami in zaostankom v razvoju in je bila prisiljena zapustiti svoje prebivališče, zaradi česar se nima kam vrniti. Vse navedene okoliščine so za obravnavano zadevo bistvenega pomena in po presoji sodišča pomembno povečujejo tožničino ranljivost in ogroženost, še posebej v vojnem stanju, za katerega je tožena stranka sama ugotovila, da za oba tožnika že sama po sebi predstavlja resno in individualno grožnjo za njuno življenje ali osebnost.
Tožnikovo šibko zdravstveno stanje in njegov razvojni zaostanek je pomembna okoliščina, ki tožnika v primerjavi z zdravimi otroki v Siriji postavlja v dodatno ranljiv položaj (posledično tudi tožnico). S tem ko tožena stranka navedenega ni upoštevala, je prekršila točko c tretjega odstavka 4. člena Kvalifikacijske direktive II66 in načelo največjih otrokovih koristi.
Sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik mlajši otrok, vse navedene okoliščine (tožnikovo zdravstveno stanje, zaostanek v razvoju in nedostopnost zadostne zdravstvene oskrbe v Siriji, smrt očeta ter s tem povezano zelo oteženo dokazovanje okoliščin, pomembnih za pridobitev državljanstva) skupaj z vsemi ostalimi okoliščinami, za katere je sodišče že ugotovilo, da ogrožajo njegovo mater in hkrati edino skrbnico (samska ženska (vdova) brez kakršnekoli podpore ožjega ali širšega (moškega) sorodstva; pripadnica kurdske manjšine; neizobražena (celo nepismena); brez možnosti preživljanja in brez možnosti vrnitve v svoje prejšnje bivališče; z možnostjo pripisa protivladnega političnega prepričanja zaradi kraja prebivanja in politične pripadnosti pokojnega moža), v zadostni meri utemeljujejo tožnikov strah pred preganjanjem v Siriji zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini, in sicer „otroci v Siriji“.
Upravni organ je z vročitvijo nepodpisane odločbe zagrešil postopkovno kršitev, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj jo je z naknadno vročitvijo podpisanega izvoda drugostopenjske odločbe odpravil (t. i. relativna kršitev pravil postopka).
Z umikom strankine zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve ne bo zgodilo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnikov na stanje negotovosti, ker o posegu v njihove pravice ni bila izdana pravnomočna odločba, saj bi bila odločba, izdana v umaknjeni zahtevi, pa stranka tudi pozneje ne bi nanjo pristala, nična.
Ker iz določb ZVO-1 ne izhaja, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja mogoče začeti tudi po uradni dolžnosti,8 tožniki niso upravičeni zahtevati, naj se postopek, uveden na zahtevo prizadete stranke, ki jo je umaknila, nadaljuje.
upravni postopek - upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe - nepopravljiva škoda
Tožnikov predlog je bil zavrnjen, ker v predlogu ni izkazal nastanka nepopravljive škode. Sodišče se strinja z organom, da breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja nepopravljive škode nosi predlagatelj in da tožnik tega bremena v vlogi ni izpolnil. Iz tožnikovega predloga za odlog izvršbe, namreč izhaja, da odlog izvršbe predlaga, ker se ne strinja s stališčem drugostopenjskega organa, ki ga je ta zavzel v odločbi, s katerim je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, in sicer, da se gradbeno dovoljenje z dne 10. 9. 2009 ne nanaša na objekt, ki je predmet izvršilnega naslova - inšpekcijske odločbe, ter da je to razlog, zaradi katerega tožnik zahteva odlog izvršbe.
ZUP člen 134, 135, 279, 279/1, 279/1-4. ZVO-1 člen 64, 64/2, 153, 153/1.
okoljevarstveno soglasje - umik zahtevka - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka - varstvo pravic stranke
Tožnica v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ni sodelovala kot stranka z nasprotnim interesom, zoper katero bi nosilec nameravanega posega uveljavljal svojo zahtevo. V tej situaciji je zato upravni organ ravnal prav, ko od tožnice ni zahteval privolitve v umik in je o njem ni posebej obveščal (drugi odstavek 134. člena ZUP). Z umikom strankine zahteve namreč pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve (v tej zadevi) ne bo zgodilo.
ZUJIK člen 20, 20/2. ZUP člen 35, 35/1, 35/1-1, 214.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija - izločitev uradne osebe
Toženka v odgovoru na tožbo tožbeni ugovor prereka zgolj s pavšalno navedbo, da je trditev, da je B.B. član izvršnega odbora baletnih umetnikov, napačna. Takšne, kot rečeno, povsem pavšalne navedbe, sodišče ne more preizkusiti, zato tudi ne more presoditi utemeljenosti tožnikovega tožbenega ugovora glede nezakonitosti sestave strokovne komisije, na katere oceni izpodbijana odločba temelji.