rejništvo - rejniška dejavnost - dodelitev otroka - pogoji za izdajo dovoljenja - sorodstveno razmerje
Oseba, ki pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD ne izpolnjuje, razen izobrazbenega pogoja iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZIRD, že iz tega razloga ne more postati rejnik ne glede na druge osebne okoliščine in lastnosti ter s tem povezano oceno primernosti rejnika ter presojo otrokove koristi.
upravni postopek - upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe - nepopravljiva škoda
Tožnikov predlog je bil zavrnjen, ker v predlogu ni izkazal nastanka nepopravljive škode. Sodišče se strinja z organom, da breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja nepopravljive škode nosi predlagatelj in da tožnik tega bremena v vlogi ni izpolnil. Iz tožnikovega predloga za odlog izvršbe, namreč izhaja, da odlog izvršbe predlaga, ker se ne strinja s stališčem drugostopenjskega organa, ki ga je ta zavzel v odločbi, s katerim je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, in sicer, da se gradbeno dovoljenje z dne 10. 9. 2009 ne nanaša na objekt, ki je predmet izvršilnega naslova - inšpekcijske odločbe, ter da je to razlog, zaradi katerega tožnik zahteva odlog izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica ni niti okvirno uspela izkazati, da so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja s strani domnevnega napadalca A.A. To pomeni, da ni izkazala izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP. Sodišče tako pritrjuje toženki, da je njena prošnja za BPP očitno neutemeljena.
ZUP člen 134, 135, 279, 279/1, 279/1-4. ZVO-1 člen 64, 64/2, 153, 153/1.
okoljevarstveno soglasje - umik zahtevka - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka - varstvo pravic stranke
Tožnica v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ni sodelovala kot stranka z nasprotnim interesom, zoper katero bi nosilec nameravanega posega uveljavljal svojo zahtevo. V tej situaciji je zato upravni organ ravnal prav, ko od tožnice ni zahteval privolitve v umik in je o njem ni posebej obveščal (drugi odstavek 134. člena ZUP). Z umikom strankine zahteve namreč pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve (v tej zadevi) ne bo zgodilo.
Naslovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se v zadevah dodelitve javnih sredstev ne more spuščati v strokovne vidike presoje oziroma ocenjevanja prijav na javni razpis, zato je njegova presoja zadržana in se omejuje na vprašanje, ali je obrazložitev izpodbijanega akta razumna, kar med drugim pomeni, da so navedeni jasni in logični razlogi za odločitev. To sicer ne preprečuje "celostne" obrazložitve, kot v obravnavani zadevi, vendar pa morajo tudi iz take obrazložitve razlogi za odločitev izhajati dovolj jasno, da je odločitev mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe - vročanje
Tožnik v tožbi smiselno navaja, da mu odločba (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019), zoper katero bi rad vložil predlog za dopustitev revizije, ni bila pravilno vročena, saj je bila vročena odvetniku A.A., za kar ni bilo pravne podlage.
ZUOPP-1 člen 25. ZUP člen 9, 10, 125, 133, 145, 146, 146/4, 237.
otrok s posebnimi potrebami - vezanost organa na zahtevek stranke - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - posebni ugotovitveni postopek - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja
Zahteva, s katero je bil začet postopek, ni zajemala zahteve za odločitev o obveznosti prepisa oziroma vključitve otroka v drug vrtec kot tisti, v katerega je bila deklica vpisana ob vložitvi zahteve. S tem, ko je upravni organ odločil o taki zahtevi, ki je tožeče stranke niso vložile, je kršil določilo 125. člena ZUP.
Tožena stranka je o zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja odločila po opravljeni poizvedbi pri zasebnem vrtcu, v katerega je otrok vključen, in pri treh javnih vrtcih v okolici bivališča tožečih strank, ter na podlagi mnenja KUOPP. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Tožena stranka tožeče stranke pred izdajo odločbe ni seznanila z dejstvom, da je po uradni dolžnosti opravljala poizvedbe pri drugih vrtcih in posledično z ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sprejem otroka s posebnimi potrebami, zato jima je onemogočila, da se v zvezi s tem izjavita.
vozniško dovoljenje - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - običajno prebivališče - osebne vezi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je pogoj običajnega prebivališča eden od odločilnih pogojev za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja v slovensko, je v konkretnem primeru glede izpolnjevanja tega pogoja potrebno ugotoviti vse relevantne okoliščine, povezane z življenjem tožnika, to je tako okoliščine o tem, kje je in koliko časa je tožnik zaposlen (poklicne vezi), kot tudi okoliščine v zvezi z njegovo družino (osebne vezi), ki kažejo na to, kje so dejansko tožnikove osebne vezi. Te relevantne okoliščine v konkretnem primeru niso bile presojane.
dohodnina - povprečenje - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi izgube dobička oziroma odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek (kot jo poimenuje ZDoh-2), po jezikovni razlagi 120. člena ZDoh-2 ni predmet povprečenja, saj se institut povprečenja uporabi le za "dohodke iz delovnega razmerja".
V predmetni zadevi ni sporno, da je obravnavani izplačani denarni znesek odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Odškodnina za izgubljeni dohodek se po ZDoh-2 obravnava enako, kot se obravnava dohodek, ki ga odškodnina nadomešča. V obravnavanem primeru le ta nadomešča oškodovančevo plačilo za delo, njegovo plačo, ki je zaradi določene okoliščine, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost, ne bo mogel več zaslužiti sam. Položaj tožnika se tako po presoji sodišča od položaja upravičencev, ki prejmejo pretekle dohodke iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe, pri katerih je treba uporabiti 120. člena ZDoh-2, bistveno ne razlikuje.
Pri odpisu dolga tožnika po 77. členu ZJF ne gre za upravno zadevo. Prav tako pri odločanju o prošnji dolžnika za odpis dolga ne gre za javnopravno zadevo.
Ker vlogi za odlog plačila dolga niso bile priložene ustrezne listine, ki bi omogočale vsebinsko odločanje o tožničini prošnji, je tožena stranka na podlagi 67. člena ZUP zahtevala, da tožnica te pomanjkljivosti odpravi. Tožnica zahtevi tožene stranke ni sledila in svoje vloge ni dopolnila z ustreznimi podatki in listinami, čeprav je bila poučena o vsebini zahtevane dopolnitve in posledicah v primeru, če tožnica takšni zadevi ne bo sledila.
V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUS-1 se tožbo lahko umakne brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Ugotoviti je treba, da je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je sodišče o njej odločilo, zato je umik pravočasen. Če se tožba umakne, sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namen zakona
Glede na namen omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti (lokacija prodajanega zemljišča v neposredni bližini zemljišč prizadete stranke in njegova oddaljenost od prebivališča tožnika, brez neposrednega dostopa, izolirana parcela, pojavljanje tožnika kot kupca kmetijskih zemljišč v številnih primerih v različnih krajih po Sloveniji), zato tožniku utemeljeno ni odobrila pravnega posla za promet z obravnavano nepremičnino.
Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 12, 12/4, 12/6.
okoljska dajatev - okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - obveznost plačila okoljske dajatve
Tožeča stranka je kot izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode subjekt, ki okoljsko dajatev za zavezance izračunava, zaračunava in vplačuje. Do razhajanja med dejanskimi podatki in podatki je prišlo, saj so jih tožeči stranki podatke sporočali zavezanci za plačilo okoljske dajatve. Dejanski podatki predstavljajo podlago za višino obračunane in vplačane okoljske dajatve. Tožeča stranka je posledično plačala okoljsko dajatev za predmetno obdobje v prenizkem znesku.
Naknadno določena obveznost plačila okoljske dajatve ne predstavlja kaznovanja tožeče stranke, ampak zgolj zakonito določitev obveznega plačila. Tožeča stranka pa ima na razpolago vsa pravna sredstva za urejanje razmerij med njo in zavezanci, ki so ji sporočali napačne podatke za izračun okoljske dajatve.
Tožnik ob vložitvi tožbe (dne 24. 12. 2018) pravnega interesa za odločitev v zvezi z odvzetim vozniškim dovoljenjem zaradi neopravljenega zdravstvenega pregleda na podlagi zdravniškega spričevala z dne 12. 10. 2017, ni imel. Tožnik si je namreč z opravljenim kontrolnim pregledom z dne 25. 9. 2018 in na tej podlagi dne 8. 10. 2018 izdanim novim zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil ponovno pridobil pravico voziti motorna vozila. Zato se mu vozniškega dovoljenja na podlagi izpodbijane odločbe z dne 21. 8. 2018 ne more več odvzeti.
ZMZ-1 člen 25, 26, 27, 27/1, 27/8, 28, 28-2, 47, 47-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - ekonomski razlog - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - preganjanje - subjekt preganjanja - nedržavni subjekt - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1 sicer lahko v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP, če bi zatrjevanje tožnika, da v Alžiriji ni imel kje bivati in ni imel sredstev za zagotavljanje osnovnih potreb, v primeru njegove vrnitve v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva. Slednje pa je odvisno od okoliščin primera. V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja,1 ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo2, česar pa tožnik v konkretnem primeru niti ne uveljavlja.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrženje pritožbe - rok - tek roka - vročanje - zamuda roka
Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo kdaj je šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datumu odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak označen na odločbi.
ZMZ-1 člen 41, 50, 64. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 11, 28, 28/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 18, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - domneva umika prošnje - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - vsebinska odločitev - pravica do informiranosti
Tožnik se je prostovoljno, brez kakršnega koli pritiska objektivnih okoliščin, odločil, da ne bo počakal vsebinske odločitve tožene stranke o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ampak je sprejel ponudbo, da ga prepeljejo v Španijo, ker naj bi imel tam prijatelja. V prošnji za mednarodno zaščito je povedal tudi, da ni počakal odločitve v postopku pred bolgarskimi organi. V okviru presoje z vidika načela sorazmernosti se je tako sodišče lahko prepričalo, da izpodbijani akt ne pomeni odstranitve tožnika iz države v okoliščinah, ko bi to nasprotovalo načelu nevračanja.
Tožena stranka ni nesorazmerno posegla v pravico tožnika do dostopa do azilnega postopka, četudi je ob tem sodišče moralo obrazložitev v izpodbijanem aktu dopolniti z vidika člena 52(1) in 18. Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z 64. in 65. členom ZMZ-1.
vozniško dovoljenje - stranska sankcija - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vpis v evidenco kazenskih točk - stroški upravnega postopka
Stroški, ki nastanejo v zvezi z vpisi v evidenco vozniških dovoljenj po uradni dolžnosti, so tudi po presoji sodišča stroški (zaradi) upravnega postopka.
Stroški zaradi napake upravnega organa, ki je nastala v postopku in ki bi tožniku (lahko) bila v škodo, ne morejo bremeniti tožnika.
ZSRR-2 člen 27, 27/1,2. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2.
prispevki za socialno varnost - zaposlovanje - brezposelnost - vračilo prispevkov za socialno varnost
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 in 5. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Za uspešno uveljavljanje zaprošene spodbude bi moral tožnik izkazati, da gre za zaposlitev nezaposlenega delavca iz problemskega območja in da delavec delo dejansko opravlja v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. Tudi po presoji sodišča se z zaposlitvijo A.A., ki prebiva v Ljubljani (ki ni problemsko območje z visoko brezposelnostjo), ni zmanjšala nezaposlenost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju). Nosilni razlog za zavrnitev tožnikove zahteve, ki ga je pravilno navajal drugostopenjski organ je, da se z zaposlitvijo A.A. ni zmanjšala brezposelnost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju).