prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - zaposlovanje - brezposelnost
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 in 5. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Za uspešno uveljavljanje zaprošene spodbude bi moral tožnik izkazati, da gre za zaposlitev nezaposlenega delavca iz problemskega območja in da delavec delo dejansko opravlja v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. Tudi po presoji sodišča se z zaposlitvijo A.A., ki prebiva v Ljubljani (ki ni problemsko območje z visoko brezposelnostjo), ni zmanjšala nezaposlenost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju). Nosilni razlog za zavrnitev tožnikove zahteve, ki ga je pravilno navajal drugostopenjski organ je, da se z zaposlitvijo A.A. ni zmanjšala brezposelnost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku
V zvezi s samo odmero nagrade odvetniku, tožnica podaja zgolj dokazno nepodprte navedbe oziroma lastno videnje zadeve, ne pa konkretnih navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče njene trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade za pravno svetovanje in zastopanje. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade v odmerjeni višini, tožnica pa tudi ne izkaže, da odvetnik storitev, za katere je prejel plačilo, ne bi opravil.
Po presoji sodišča je imel prvostopenjski organ ob upoštevanju gornjih ugotovitev in nespornega dejstva, da odmerna odločba v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa še ni bila izdana, pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v določbi drugega odstavka 111. člena ZDavP-2. Navedeno določbo je tudi pravilno uporabil. Ob navedenem sodišče poudarja, da za izdajo izpodbijanega sklepa zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine. Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ nima diskrecijske pravice glede odločanja ali bo zahteval zavarovanje ali ne, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR, niti mu v tem primeru ni potrebno utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila davčne obveznosti oziroma onemogočenim plačilom davčne obveznosti, v smislu prvega odstavka 111. člena ZDavP-2. Zato sodišče zavrača tožnikove ugovore, ki se nanašajo na nepravilno uporabo materialnega prava in protiustavnost izpodbijanega sklepa.
ZBPP člen 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 13, 13/1, 13/1-1. ZSVarPre člen 14.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - sprememba premoženjskega stanja prosilca - upoštevanje dohodka - preživnina
Organ, ki pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v preverjanem obdobju ni upošteval tudi izplačane preživnine pri ugotavljanju višine prejetega dohodka, čeprav je, kot izhaja iz upravnega spisa, imel izpis iz transakcijskega računa, je napačno uporabil materialno pravo in posledično nepravilno ugotovil dejansko stanje. Nerelevantno je, v zvezi z obveznostjo, da se preživnina upošteva kot zmanjšanje dohodka, da je bila tožnici trgana iz njenega računa v izvršilnem postopku.
ZDDV-1 člen 20, 46. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - izstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - verodostojna listina - dokazno breme - oprostitev plačila DDV - sestavine računa - prevoz blaga - davčna goljufija
Prevozni računi družbe F. d.o.o. ne dokazujejo, da bi tožnik opravil dobave svojim kupcem in da bi blago zapustilo Republiko Slovenijo, s čimer se sodišče strinja, saj pod terminom „drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa“, ki naj se ga obravnava skupaj s posameznim računom davčnega zavezanca, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, ni mišljen enostavno račun drugega davčnega zavezanca, temveč dokument, ki po vsebini nadomesti prevozno listino.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
Po mnenju sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa, kljub temu, da je zelo skopa, omogoča preizkus in je tudi v skladu z določbo 214. člena ZUP. V njej so navedeni konkretni razlogi v zvezi z konkretno oceno tožničinega projekta na predmetni javni razpis oz. v zvezi z dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem merilu. Po povedanem očitana bistvena kršitev postopka, zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi po presoji sodišča ni podana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi obširno pojasnjuje, da se izvršba zoper njega vodi za poplačilo terjatve, ki je nastala brez njegove vednosti. Gre za trditve, ki se nanašajo na samo terjatev ter njen nastanek in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, zato o tem v tem postopku več ni mogoče odločati. V kolikor je bil tožnik mnenja, da nima nobenih obveznosti do upnika, bi moral to pravočasno uveljavljati, in sicer v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o čemer je bil tožnik poučen. Kasnejše navedbe so prepozne. Redna pravna sredstva v danem izvršilnem postopku so bila izčrpana, o vseh razlogih, ki jih tožnik navaja v prošnji za dodelitev BPP in ponavlja v tožbi, pa se je že izreklo prvostopenjsko izvršilno sodišče, odločitev pa potrdilo tudi sodišče druge stopnje.
Sodišče ni sledilo razlagi prava, kot jo je v pritožbi in tudi v tožbi navajal tožnik in sicer, da za dolgovane obresti ni mogoče izdati sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, saj je po mnenju tožnika zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti namenjeno zgolj zavarovanju plačila davkov, ne po tudi pripadajočih dajatev (obresti).
Tako tudi po mnenju sodišča iz same sistematike urejanja posameznih področij ZDavP-2 po poglavjih izhaja, da opredelitev „davčne obveznosti“ ne izključuje obresti, naložene v postopku DIN. Tudi po presoji sodišča iz določbe 111. člena ZDavP-2 ne izhaja, da bi bile pripadajoče dajatve (obresti) izključene iz zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti.
Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen.
ZDoh-2 člen 18, 36, 36/2, 37, 37/2, 40, 40/1, 40/3, 42, 42/3. ZPIZ-1 člen 293, 293/3.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - pokojnina - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - življenjsko zavarovanje - pokojninska renta iz tujine
Cilj zavarovanja pri A. je oblikovati dodatek k socialnim izplačilom, ki se oblikujejo na podlagi splošne nacionalne ureditve, pokojnina pa je starostna ter neposredno odvisna od opravljenega časa zaposlitve. To ustreza slovenski dodatni starostni pokojnini po prvem odstavku 361. člena ZPIZ-1, ki se izplačuje v obliki mesečne pokojninske rente. Kolikor pa je temu tako, pa pridejo v poštev pravila o posebni davčni osnovi po tretjem odstavku 42. člena ZDoh-2, ki določa, da se v davčno osnovo od pokojninske rente, kot je odmerjena skladno s pravili o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, šteje le 50 % dohodka, kar po izrecni določbi zakona velja tudi za primerljive pokojninske rente, prejete iz tujine.
ZDavP-2 člen 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - stroški prevoza na delo - kilometrina
Po presoji sodišča je napačna razlaga materialnega prava, kot jo podaja tožnik v tožbi in sicer, da bi bilo potrebno njegove stroške, nastale v zvezi z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta, šteti kot stroške službenega potovanja in jih obračunati v skladu s 5. členom Uredbe.
V konkretni zadevi je bilo tudi po presoji sodišča na podlagi tožnikovih navedb v postopku in v skladu z namenom opravljenih poti (stroški prihoda do kraja, kjer tožnik opravlja funkcijo člana nadzornega sveta) pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa pa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe.
Razveljavitev delnic družbe C. d.d. je bila tudi po mnenju sodišča posledica zmanjšanja deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube družbe, ki so jo izglasovali upniki v postopku prisilne poravnave te družbe. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala). Ob upoštevanju vseh metod razlage prava, od jezikovne, zgodovinske, sistematske in namenske, kakor tudi principa ustavno skladne razlage, iz 8. točke 95. člena ZDoh-2 jasno izhaja, da za odsvojitev kapitala ne šteje zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, kot je to bilo v predmetni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - obnovitveni razlog - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Kot dan vložitve prošnje je mogoče razumeti tisti dan, ko je organ za BPP imel možnost, da bi takšno prošnjo lahko obravnaval po določbah ZBPP in o njej odločal. To pa je lahko storil šele od dneva, ko je prejel dopolnjeno prošnjo za BPP, torej dne 12. 3. 2019, to pa je po tem, ko se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka že iztekel.
ZUreP-1 člen 105. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28.
razlastitev - nagrada in stroški odvetnika - veljavna odvetniška tarifa - neocenljiva vrednost
Organ je pravilno ugotovil, da gre za neocenljivo zadevo, saj vrednost spornega predmeta (tj. razlaščenih zemljišč) iz odločbe o razlastitvi ne izhaja, kar pa tudi je predmet postopka. Ne gre torej za odločanje o civilnopravnem premoženjskem upravičenju (zato tudi po oceni sodišča ni moč enačiti tega postopka s klasičnim civilnim odškodninskim postopkom), temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti prisilnega odvzema lastninske pravice. V posledici pa je zmotno tudi tožbeno razlogovanje, da bi moral organ določiti vrednost predmeta (po 4. členu OT - op. sod.) glede na ponujeno odškodnino, predloženo cenitev oziroma vrednost po podatkih GURS (portal Prostor), saj se v tem postopku ni odločalo o odškodnini za razlaščena zemljišča, zato tudi ni mogoče reči, da se je odločalo že o vrednosti (kot taki) razlastitve.
ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 281. ZGO-1 člen 62 62/2. SPZ člen 212. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 9, 9/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - finančni leasing - obnova postopka
Toženka pri svojem stališču ni upoštevala, da gre za finančni leasing, na podlagi katerega ima leasingojemalec lastninskopravno upravičenje, da ob izpolnjevanju pogodbe in ob uresničenju odkupne opcije, postane lastnik nepremičnine. Po 212. členu SPZ je stvarnopravno varstvo služnosti res pridržano zgolj lastniku gospodujoče nepremičnine, taka pa je tudi sodna praksa1. Vendar OZ določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena). Obstaja torej pravno varovana terjatev leasingojemalca do leasingodajalca, da mu ob izpolnitvi Leasing pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, tj. da postane lastnik nepremičnine. Po presoji sodišča gre v primeru takšne pogodbe in zahtevka, ki iz nje izvira, seveda ob pogoju, da v času odločanja zahtevek (še) obstaja, za t.i. upravičeno pričakovanje.
V postopku obnove lahko pride do odprave prejšnje odločbe, ki je bila predmet obnove. Po prvem odstavku 281. člena ZUP to pomeni tudi odpravo njenih pravnih posledic, ki so iz nje že nastale. V primeru razveljavitve se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje posledice
Med prodajalcem in kupcem, ki je predkupni upravičenec, je pravni posel sklenjen tedaj, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe in sicer pod pogojem, da bo odobren s strani upravne enote. Pogodba je vedno sklenjena med osebo, ki da ponudbo, in osebo, ki jo sprejme (21. člen Obligacijskega zakonika). Pravni posel torej ne more biti sklenjen med osebami, ki niso dale ali niso sprejele ponudbe.
Dogovora, sklenjenega med tožnikoma in N.N., po katerem naj bi ponudbo sprejeli skupno, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj ni ustvaril nobenega zavezujočega pravnega učinka v razmerju do prodajalcev. Med temi osebami kot kupci in med prodajalci pravni posel ni bil sklenjen. Posla, ki sploh ni bil sklenjen, pa ni mogoče odobriti.
ZDDV-1 člen 46, 82, 82-12. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - dobava blaga - dobava blaga v drugo državo članico - prevoz blaga - dokazno breme - izstopni DDV - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - oprostitev plačila DDV - računi - sestavine računa - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prvostopenjski davčni organ ni vzpostavil formalnega dokaznega pravila, temveč je na podlagi materialnega formalnega pravila iz prvega odstavka 79. člena PZDDV‑1 opravil presojo predloženih dokumentov, in sicer, da predloženi CMR kot vrsta prevoznih dokumentov niso dovolj verodostojni, da bi bila oprostitev utemeljeno osnovana na njih, prav tako pa ostale predložene listine ne dokazujejo, da bi bilo blago odpeljano v drugo državo članico, in torej v smislu prvega odstavka 79. člena PZDDV‑1 niso dokumenti, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da se nanašajo na prevoz blaga iz tožnikovih računov.
Za substanciranost dokaznega predloga ne zadostuje posplošeno navajanje, da bodo vozniki lahko potrdili, da so bili prevozi dejansko opravljeni in blago dejansko dostavljeno tožnikovim kupcem v Italijo ter druge navedbe iz izjave, še posebej ne ob tem, da ni specifikacij oz. dokazil o tem, da bi dotični vozniki vozili konkretne kamione po spornih dobavah, ni jasno, za koga so delali, prevoznikov naj bi bilo skupaj osem, voznikov, ki so dali izjavo pa je le pet. Prvostopenjski organ ob tem ni dokazoval negativnega dejstva (da blago ni bilo prepeljano), temveč je na podlagi v postopku zbranih dokazov ugotovil, da ne drži, da bi bile dobave opravljene tako, kot je to za uveljavljanje svoje oprostitve prikazoval tožnik.
davek od dohodkov pravnih oseb - transferne cene - povezane osebe - rezident - rezident druge države
V skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 je potrebno v predmetni zadevi ustrezno ugotoviti dejansko stanje. Davčni organ je napačno štel, da so lastniki ekonomske koristi iz naslova nižjih cen, kot so bile primerljive tržne cene pridobili posredno preko lastnišva povezane družbe, kar pa iz ugotovljenega dejanskega stanja v predmetni ne izhaja. Zaradi napačne uporabe materialnega prava davčni organ v tej zvezi dejanskega stanja ni ugotavljal. Ob pravilni uporabi materialnega prava pa bo potrebno ugotoviti ali so fizične osebe, kvalificirani lastniki (CC., D.D. in E.E.,) imeli dejanske ekonomske koristi oz., ali so bili dejansko deležni ugodnosti, nastali iz tožnikovega poslovanja s povezano družbo A. po cenah, ki so bile nižje od primerljivih tržnih cen.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave
V določbi 271. člena ZDavP-2 je posebej predpisan način in roki za (naknadno) uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 se v primeru izdaje informativnega izračuna, olajšava za vzdrževane družinske člane lahko uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun. Po presoji sodišča enako velja tudi za uveljavljanje spremembe glede vzdrževanih družinskih članov.
Po povedanem, bi v obravnavani zadevi tožnik lahko pravočasno ponovno uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za C.C. le še v ugovoru zoper informativni izračun.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - obračun uvoznih dajatev - vedenje o davčni goljufiji - missing trader - utaja davka - subjektivni element - odvzem identifikacijske številke
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske Unije, se v skladu s 46. členom ZDDV-1 oprostitev DDV iz naslova dobave blaga znotraj Skupnosti uporabi le, če so izpolnjeni trije pogoji: 1. da je bila pravica do razpolaganja s tem blagom kot lastnik, prenesena na pridobitelja, 2. da je dobavitelj dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in 3. da je po tej odpravi ali prevozu blago fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. To so osnovni trije pogoji - materialnopravne zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da se dobavitelju prizna oprostitev za dobavo znotraj Skupnosti. V konkretnem primeru ne gre za to, da ti trije pogoje ne bi bili izpolnjeni oz. da dobave sploh ne bi bile opravljene, temveč so bili tožnikovi kupci missing trader družbe in je tožnik vedel oz. bi vsaj moral vedeti pri kakšnih poslih sodeluje.