gozd - obnova gozda - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - tožbena novota
Ročni zapis naslovnika - tj. prvostopnega organa -, ki ga je opravil sam dobavitelj, ne pušča dvoma, da je prejemnik tega spričevala prvostopni organ in da se to nanaša na opravo te izvršbe. Dejstvo, da tožniku pred izdajo sodbe, to spričevalo ni bilo posredovano, da bi se ta s tem seznanil, tega dvoma po oceni sodišča ne potrjuje, kot to navaja tožnik, saj do odprave v prejšnjem postopku izdanega sklepa ni prišlo ''zgolj' zaradi ne-seznanitve tožnika s to listino, temveč - kot že navedeno zgoraj - z vsemi listinami v zvezi z višino stroškov in obsegom nastanka.
Dejstvo posaditve doba namesto gradena (pri obeh podvrstah gre za vrsto hrasta) ne predstavlja kršitve izvršilnega naslova, temveč gre za strokovno odločitev, ki jo je organ smel sprejeti, še zlasti, ker gre za isto oziroma podobno ceno obeh podvrst, kot navaja tudi sam tožnik, ki pri tem tudi ne podaja nobenih ugovorov v smeri morebitne drugačne kvalitete nabavljene podvrste, ki bi lahko vplivala na sadnjo in s tem na izvedbo izvršbe. Zaradi navedenega pa dejstvo, da s tem tožnik ni bil seznanjen, ne predstavlja takšnega posega v tožnikove pravice, ki bi terjala odpravo izpodbijanega akta.
ZSRR-2 člen 27, 27/1,2. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2.
prispevki za socialno varnost - zaposlovanje - brezposelnost - vračilo prispevkov za socialno varnost
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 in 5. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Za uspešno uveljavljanje zaprošene spodbude bi moral tožnik izkazati, da gre za zaposlitev nezaposlenega delavca iz problemskega območja in da delavec delo dejansko opravlja v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. Tudi po presoji sodišča se z zaposlitvijo A.A., ki prebiva v Ljubljani (ki ni problemsko območje z visoko brezposelnostjo), ni zmanjšala nezaposlenost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju). Nosilni razlog za zavrnitev tožnikove zahteve, ki ga je pravilno navajal drugostopenjski organ je, da se z zaposlitvijo A.A. ni zmanjšala brezposelnost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev pomoči - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno. Kot izhaja iz samega 33. člena ZSVarPre, je izredna denarna socialna pomoč namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti. Tožnik želi izredno denarno pomoč za stroške telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja, ti stroški pa tudi po mnenju sodišča niso povezani z osnovnim preživljanjem. Navedeni stroški tudi ne predstavljajo dobrin, ki bi jih tožnik nujno potreboval za preživetje.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrumenti zavarovanja - nadomestni predmet zastave - stroški postopka - ustavitev postopka
Ugodno končanje postopka iz tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2 pomeni ugoditev pravnemu sredstvu, neugodno končanje postopka pa pomenita zavrnitev ali zavrženje pravnega sredstva. Čeprav je vlagatelj ob vložitvi pravnega sredstva zanj imel pravni interes, pa ga zaradi okoliščin, ki so nastale med postopkom, nima več, zaradi česar se pravno sredstvo zavrže, šteje se, da je vlagatelj v postopku popolnoma propadel. Tožnik svoj uspeh tolmači napačno, ko pravi, da se je zgodilo točno tisto, kar je tožnik zasledoval, tj. da se postopek zavarovanja ustavi. To bi pomenilo tožnikov uspeh, če bi se postopek zavarovanja ustavil vsled pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik. Temu pa v obravnavani zadevi ni bilo tako, saj se je postopek zavarovanja na predmetno vozilo ustavil zato, ker je zavezanec za davek ponudil nadomestni instrument zavarovanja.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/2, 64/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 34, 36, 43. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 18.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - novi dokazi in nova dejstva - zavrženje ponovne prošnje - umik prošnje - vsebinska obravnava vloge
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da je zaradi predhodne razveze zakonske zveze s slovensko državljanko pred podajo zahtevka za uvedbo ponovnega postopka prišlo do spremenjene okoliščine glede utemeljenega strahu pred preganjanjem. Postopek po prvotni prošnji je bil končan, ne da bi bili razlogi, ki jih je v njej navajal tožnik, vsebinsko obravnavani, toženka pa v izpodbijanem aktu ni upoštevala spremenjene okoliščine glede razveze zakonske zveze, ki ima vpliv na strah pred preganjanjem. Drugačna razlaga določb ZMZ-1 glede na okoliščine konkretnega primera, ko je zatrjevani strah pred preganjanjem z razvezo zakonske zveze ponovno oživel, bi pomenila nesorazmeren poseg v pravico do dostopa do azilnega postopka.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - uredba Dublin III - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Tožnik je zatrjeval, da so ga pretepli policisti na meji, vendar pa tega glede na to, da gre za dogodke na meji, ni šteti med sistemske pomanjkljivosti hrvaškega azilnega sistema.
Tožnikovi opisi odnosa, ki naj bi ga imelo hrvaško prebivalstvo do prosilcev za mednarodno zaščito ne izkazujejo pomanjkljivosti hrvaškega azilnega sistema, zato v zvezi s tem Hrvaški ni moč očitati sistemskih pomanjkljivosti njihovega azilnega sistema.
ZMZ-1 člen 49, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
Dejstvo, da je tožnik moral zapustiti kamp na Hrvaškem, zaradi česar je zapustil Hrvaško, je pripisati zaključeni namestitvi tožnika na Hrvaškem zaradi tam pravnomočno končanega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Enako bi se mu zgodilo tudi v drugih državah članicah. Po Uredbi Dublin III in Procesni direktivi namreč pravice prosilcev za azil, med katere spada tudi nastanitev, prehrana, zdravstvena oskrba in pravna pomoč, pripadajo le prosilcem mednarodne zaščite, kar pa tožnik takrat ni bil več. Zato navedeno ne predstavlja nečloveškega ali poniževalnega ravnanja oziroma sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - zavrženje zahteve
Sodišče sicer ne sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, da tožnik ni navedel novih dejstev, se pa strinja s toženko o tem, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka po 64. členu ZMZ-1.
Sodišče drugače kot toženka ugotavlja, da je tožnik v postopku za uvedbo ponovnega postopka podal nova dejstva, ki so sicer obstajala že v času prvotnega postopka, in sicer o tem, da so po njegovem razgovoru v postopku pred toženko nekajkrat grozili njegovi družini. Vendar pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni izkazal, da navedenih dejstev v prvotnem postopku tožnik ne bi mogel brez svoje krivde takrat uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - verjetni izgled za uspeh - dokazna prekluzija
Razlog prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov ni očitni nerazumni razlog, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh. Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - osebna varnost - varstvo premoženja - načelo zaslišanja strank
Ker je toženka naslonila izpodbijani sklep celo na poročila z dne 11. 6., 24. 7., dopis policije z dne 25. 7. 2019 in dopis Urada vlade z istega dne, za katere iz upravnega spisa ni razvidno, da bi jih sploh vročila tožniku oziroma ga z njimi seznanila, prav tako pa v zvezi z navedenimi listinami in v zvezi s poročilom o delu z dne 25. 7. 2019, s katerim je sicer seznanila tožnika, ni omogočila tožniku, da bi pričam oz. sestavljalcem teh dopisov postavljal vprašanja, je tako prišlo do kršitve 146. člena ZUP, posredno pa tudi do kršitve načela pravice do izjave stranke in s tem načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).
brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - premoženje prosilca in družinskih članov - družinski član prosilca - lastni dohodek prosilca in članov njegove družine
Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izpodbijanje očetovstva - rok
Tisti, ki velja za otrokovega očeta po zakoniku izpodbija očetovstvo otroka, če dvomi, da otrok ni njegov. Tožbo mora vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - kazensko preiskovalna dejanja - zagovornik - pravica do poštenega sojenja
Kazenski postopek pred sodiščem, trenutno poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, zato je nedvomno v interesu pravičnosti, se prosilcu omogoči brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.
Izbirna pravica ministrice iz prvega odstavka 10. a člena ZN, v primeru kot je obravnavani, ko gre za izbiro med enako strokovno usposobljenimi kandidatkami, mora biti po presoji sodišča obrazložena z razlogi, ki jih je mogoče preizkusiti in ki neizbrani kandidatki omogočajo vsebinsko presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Obrazložitev izbire zgolj z navedbo, da je bil to nastop kandidatke na ustnem razgovoru, pa je po presoji sodišča pomanjkljiva.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za azil drugi državi članici EU, odgovorni za reševanje prošnje za azil - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Tožnik tudi v upravnem sporu s pavšalnim sklicevanjem na izgubo zaupanja v pravosodni sistem v Italiji, ker ni dobil dovoljenja za bivanje, ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji v smislu drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je 18. 6. 2019 prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje opravljena dejanja pravne pomoči
Določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ne določa nobenih izjem, ko bi lahko stroški brezplačne pravne pomoči zajemali tudi tiste stroške, ki so nastali še pred vložitvijo prošnje. Iz navedenega razloga ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, da so imeli pooblaščenci težave pri vzpostavljanju stika s tožnikom, saj glede na določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni razloga, zaradi katerega bi lahko brezplačna pravna pomoč zajemala tudi tiste stroške, ki so nastali za procesna dejanja, ki so bila opravljena še pred vložitvijo prošnje.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt preganjanja - prosilec iz Alžirije
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih težav zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, da ni bil niti enkrat fizično ogrožen, da je ves čas redno hodil v službo in da če bi se bal za svoje življenje v taki meri, ne bi mogel normalno hoditi v službo, ampak bi se skrival. Tožena stranka upravičeno nima razloga, da bi dvomila v zakonitost delovanja alžirske policije, prav tako ni najti tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Alžirija zanj ne bi bila varna izvorna država, saj je leto in pol pred zapustitvijo države normalno delal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je potrebno napolniti oziroma presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Neuspeh tožnika v postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči.
subsidiarni upravni spor - mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je imel v konkretnem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave v rednem upravnem sporu, skladno z določbo 2. člena ZUS-1. Zato v tem primeru ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva iz drugega odstavka 157. člena Ustave, za odločanje sodišča o tožnikovi tožbi, s katero terja sodno varstvo na podlagi določbe prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev prošnje - zavrženje vloge
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka z dopisom z dne 25. 3. 2019 tožnico pozvala, da svojo prošnjo za brezplačno pravno pomoč dopolni v roku 3 dni po prejemu poziva. Poziv ji je bil osebno vročen dne 10. 4. 2019 na sedežu organa za BPP. Tožnica v postavljenem roku svoje prošnje ni ustrezno dopolnila z zahtevanimi podatki. Ker tožnica prošnje ni ustrezno dopolnila, je tožena stranka s sklepom njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla.