dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave
V določbi 271. člena ZDavP-2 je posebej predpisan način in roki za (naknadno) uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 se v primeru izdaje informativnega izračuna, olajšava za vzdrževane družinske člane lahko uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun. Po presoji sodišča enako velja tudi za uveljavljanje spremembe glede vzdrževanih družinskih članov.
Po povedanem, bi v obravnavani zadevi tožnik lahko pravočasno ponovno uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za C.C. le še v ugovoru zoper informativni izračun.
Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen.
ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 281. ZGO-1 člen 62 62/2. SPZ člen 212. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 9, 9/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - finančni leasing - obnova postopka
Toženka pri svojem stališču ni upoštevala, da gre za finančni leasing, na podlagi katerega ima leasingojemalec lastninskopravno upravičenje, da ob izpolnjevanju pogodbe in ob uresničenju odkupne opcije, postane lastnik nepremičnine. Po 212. členu SPZ je stvarnopravno varstvo služnosti res pridržano zgolj lastniku gospodujoče nepremičnine, taka pa je tudi sodna praksa1. Vendar OZ določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena). Obstaja torej pravno varovana terjatev leasingojemalca do leasingodajalca, da mu ob izpolnitvi Leasing pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, tj. da postane lastnik nepremičnine. Po presoji sodišča gre v primeru takšne pogodbe in zahtevka, ki iz nje izvira, seveda ob pogoju, da v času odločanja zahtevek (še) obstaja, za t.i. upravičeno pričakovanje.
V postopku obnove lahko pride do odprave prejšnje odločbe, ki je bila predmet obnove. Po prvem odstavku 281. člena ZUP to pomeni tudi odpravo njenih pravnih posledic, ki so iz nje že nastale. V primeru razveljavitve se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje posledice
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrumenti zavarovanja - nadomestni predmet zastave - stroški postopka - ustavitev postopka
Ugodno končanje postopka iz tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2 pomeni ugoditev pravnemu sredstvu, neugodno končanje postopka pa pomenita zavrnitev ali zavrženje pravnega sredstva. Čeprav je vlagatelj ob vložitvi pravnega sredstva zanj imel pravni interes, pa ga zaradi okoliščin, ki so nastale med postopkom, nima več, zaradi česar se pravno sredstvo zavrže, šteje se, da je vlagatelj v postopku popolnoma propadel. Tožnik svoj uspeh tolmači napačno, ko pravi, da se je zgodilo točno tisto, kar je tožnik zasledoval, tj. da se postopek zavarovanja ustavi. To bi pomenilo tožnikov uspeh, če bi se postopek zavarovanja ustavil vsled pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik. Temu pa v obravnavani zadevi ni bilo tako, saj se je postopek zavarovanja na predmetno vozilo ustavil zato, ker je zavezanec za davek ponudil nadomestni instrument zavarovanja.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/2, 64/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 34, 36, 43. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 18.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - novi dokazi in nova dejstva - zavrženje ponovne prošnje - umik prošnje - vsebinska obravnava vloge
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da je zaradi predhodne razveze zakonske zveze s slovensko državljanko pred podajo zahtevka za uvedbo ponovnega postopka prišlo do spremenjene okoliščine glede utemeljenega strahu pred preganjanjem. Postopek po prvotni prošnji je bil končan, ne da bi bili razlogi, ki jih je v njej navajal tožnik, vsebinsko obravnavani, toženka pa v izpodbijanem aktu ni upoštevala spremenjene okoliščine glede razveze zakonske zveze, ki ima vpliv na strah pred preganjanjem. Drugačna razlaga določb ZMZ-1 glede na okoliščine konkretnega primera, ko je zatrjevani strah pred preganjanjem z razvezo zakonske zveze ponovno oživel, bi pomenila nesorazmeren poseg v pravico do dostopa do azilnega postopka.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - uredba Dublin III - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Tožnik je zatrjeval, da so ga pretepli policisti na meji, vendar pa tega glede na to, da gre za dogodke na meji, ni šteti med sistemske pomanjkljivosti hrvaškega azilnega sistema.
Tožnikovi opisi odnosa, ki naj bi ga imelo hrvaško prebivalstvo do prosilcev za mednarodno zaščito ne izkazujejo pomanjkljivosti hrvaškega azilnega sistema, zato v zvezi s tem Hrvaški ni moč očitati sistemskih pomanjkljivosti njihovega azilnega sistema.
ZMZ-1 člen 49, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
Dejstvo, da je tožnik moral zapustiti kamp na Hrvaškem, zaradi česar je zapustil Hrvaško, je pripisati zaključeni namestitvi tožnika na Hrvaškem zaradi tam pravnomočno končanega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Enako bi se mu zgodilo tudi v drugih državah članicah. Po Uredbi Dublin III in Procesni direktivi namreč pravice prosilcev za azil, med katere spada tudi nastanitev, prehrana, zdravstvena oskrba in pravna pomoč, pripadajo le prosilcem mednarodne zaščite, kar pa tožnik takrat ni bil več. Zato navedeno ne predstavlja nečloveškega ali poniževalnega ravnanja oziroma sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - zavrženje zahteve
Sodišče sicer ne sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, da tožnik ni navedel novih dejstev, se pa strinja s toženko o tem, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka po 64. členu ZMZ-1.
Sodišče drugače kot toženka ugotavlja, da je tožnik v postopku za uvedbo ponovnega postopka podal nova dejstva, ki so sicer obstajala že v času prvotnega postopka, in sicer o tem, da so po njegovem razgovoru v postopku pred toženko nekajkrat grozili njegovi družini. Vendar pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni izkazal, da navedenih dejstev v prvotnem postopku tožnik ne bi mogel brez svoje krivde takrat uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izpodbijanje očetovstva - rok
Tisti, ki velja za otrokovega očeta po zakoniku izpodbija očetovstvo otroka, če dvomi, da otrok ni njegov. Tožbo mora vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - verjetni izgled za uspeh - dokazna prekluzija
Razlog prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov ni očitni nerazumni razlog, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh. Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - kazensko preiskovalna dejanja - zagovornik - pravica do poštenega sojenja
Kazenski postopek pred sodiščem, trenutno poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, zato je nedvomno v interesu pravičnosti, se prosilcu omogoči brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - osebna varnost - varstvo premoženja - načelo zaslišanja strank
Ker je toženka naslonila izpodbijani sklep celo na poročila z dne 11. 6., 24. 7., dopis policije z dne 25. 7. 2019 in dopis Urada vlade z istega dne, za katere iz upravnega spisa ni razvidno, da bi jih sploh vročila tožniku oziroma ga z njimi seznanila, prav tako pa v zvezi z navedenimi listinami in v zvezi s poročilom o delu z dne 25. 7. 2019, s katerim je sicer seznanila tožnika, ni omogočila tožniku, da bi pričam oz. sestavljalcem teh dopisov postavljal vprašanja, je tako prišlo do kršitve 146. člena ZUP, posredno pa tudi do kršitve načela pravice do izjave stranke in s tem načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).
Izbirna pravica ministrice iz prvega odstavka 10. a člena ZN, v primeru kot je obravnavani, ko gre za izbiro med enako strokovno usposobljenimi kandidatkami, mora biti po presoji sodišča obrazložena z razlogi, ki jih je mogoče preizkusiti in ki neizbrani kandidatki omogočajo vsebinsko presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Obrazložitev izbire zgolj z navedbo, da je bil to nastop kandidatke na ustnem razgovoru, pa je po presoji sodišča pomanjkljiva.
brezplačna pravna pomoč - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - premoženje prosilca in družinskih članov - družinski član prosilca - lastni dohodek prosilca in članov njegove družine
Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za azil drugi državi članici EU, odgovorni za reševanje prošnje za azil - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Tožnik tudi v upravnem sporu s pavšalnim sklicevanjem na izgubo zaupanja v pravosodni sistem v Italiji, ker ni dobil dovoljenja za bivanje, ni uspel izkazati dovolj velike verjetnosti obstoja sistemskih pomanjkljivosti v Italiji v smislu drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, ki bi preprečevala vrnitev tožnika pristojnim organom Italije, ki je 18. 6. 2019 prevzela pristojnost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - izredna denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev denarne pomoči
V konkretnem primeru ni izpolnjen noben od alternativno predpisanih pogojev iz 33. člena ZSVarPre. Tožnik je v zaporu, kjer je poskrbljeno za njegove osnovne življenjske potrebe oziroma za njegovo preživetje; izredni stroški, za katere je tožnik želel pridobiti brezplačno pravno pomoč, pa tudi po presoji sodišča niso stroški, vezani na preživljanje. To pomeni, da se tožnik ni znašel v položaju materialne ogroženosti, niti ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Poleg tega se je tožnik znašel v nastali situaciji iz razlogov na svoji strani in sicer iz razlogov, na katere bi bil lahko vplival.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje opravljena dejanja pravne pomoči
Določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ne določa nobenih izjem, ko bi lahko stroški brezplačne pravne pomoči zajemali tudi tiste stroške, ki so nastali še pred vložitvijo prošnje. Iz navedenega razloga ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, da so imeli pooblaščenci težave pri vzpostavljanju stika s tožnikom, saj glede na določilo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni razloga, zaradi katerega bi lahko brezplačna pravna pomoč zajemala tudi tiste stroške, ki so nastali za procesna dejanja, ki so bila opravljena še pred vložitvijo prošnje.
Na podlagi pravilne ugotovitve o pridobitvi premoženja, je tožena stranka pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, da mora tožnik Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Ker je bilo za tožnika dejansko izplačanih 11.523,50 EUR in je nasprotna stranka, ki jo zastopa Državno odvetništvo, plačala pravdne stroške v višini 8.475,28 EUR, mora tožnik plačati razliko v stroških, ki znaša 3.048,22 EUR, kot to nalaga prvi odstavek 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - prepozna pritožba
Tožnik, ki je pritožbi zoper odločbi ZPIZ vložil prepozno, tudi v postopku pred sodiščem nima možnosti za uspeh, torej ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot tudi ne subjektivnega pogoja po 24. členu ZBPP, ker kot samska oseba razpolaga s premoženjem, ki presega 18.852,40 EUR. Zato je zaključek tožene stranke, da tožnik v navedenih zadevah nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilen.
informacije javnega značaja - molk organa - napačno ugotovljeno dejansko stanje - ničnost odločbe
Drugostopenjski organ je s sklepom pritožbeni postopek ustavil, pri čemer v obrazložitvi sklepa navaja, da naj bi prvostopenjski organ ugodil zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Vendar pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni dobil informacije glede tistega, po čemer je spraševal, zaradi česar sodišče meni, da je napačen zaključek tožene stranke v izpodbijanem sklepu o ustavitvi postopka, da je bila zahtevana informacija tožniku posredovana, saj mu je bilo odgovorjeno nekaj drugega in ne tisto, po čemer je spraševal.