Pravni interes tožnika je bil od vložitve zahteve v upravnem postopku doseči, da bi prišel do zahtevane informacije, ki mu je bila z dopisom z dne 28. 9. 2017 s strani prvostopenjskega organa posredovana. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka.
mednarodna zaščita - status begunca - mladoletnik brez spremstva - spor polne jurisdikcije - prosilec iz Afganistana - nedržavni subjekt preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini - preganjanje
Tožnik ima utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi zato, ker je že bil preganjan kot pripadnik posebne družbene skupine, ki jo predstavljajo otroci brez staršev, ki so v Afganistanu lahko podvrženi izkoriščanju ali trgovini z ljudmi.
Vsak otrok iz Afganistana, ki je brez staršev, ni nujno pripadnik posebne družbene skupine zgolj zaradi obstoja teh okoliščin, pač pa ga je možno kot pripadnika posebne družbene skupine šteti glede na okoliščine posameznega primera.
Tožnik je bil kot otrok brez kogarkoli, ki bi ga lahko zaščitil, saj staršev ni imel, prisiljen ilegalno prečkati državno mejo, nelegalno bivati v Iranu ter opravljati težka dela brez plačila, pri čemer je šlo za nezakonito delo. Vse to kaže na nečloveško ravnanje, ki ga je ugotovila tudi tožena stranka, le da je ta ravnanja napačno opredelila kot razloge za subsidiarno zaščito namesto razloge, ki opravičujejo priznanje statusa begunca.
Tožniku grozi preganjanje kot pripadniku posebne družbene skupine – otroci sirote v Afganistanu, ker je bil že podvržen izkoriščanju in obstaja bojazen, da bi se to v primeru vrnitve nadaljevalo
ZRSin člen 3, 4, 4/1. ZUP člen 154, 154/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/5, 64/6. ZS člen 2, 2/1.
sprememba imena in pravil sindikata - hramba statuta - glavna obravnava - ponovljeni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča
Tožena stranka je glede tožnikovih navedb in dokaznih predlogov v njegovi vlogi (s prilogami) z dne 19. 1. 2017 zgolj posplošeno navedla, da je sicer besedna zveza „Konfederacija slovenskih sindikatov“ generična in nima razlikovalnega elementa in da bi bil to absolutni razlog za zavrnitev predlagateljeve zahteve, a je v zvezi s tem zaključila, „da ne obstaja predpis, ki bi vseboval določbe, katere besede in besedne zveze sindikat v svojem imenu lahko oz. sme vsebovati in katere ne“, medtem ko je tožnikovo primerjavo imen sindikatov in ministrstev označila kot nerazumljivo in (najmanj preuranjeno) zaključila, da na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva, ne da bi se do dokaznih predlogov tožnika sploh opredelila,
dostop do informacij javnega značaja - molk organa - ugoditev zahtevku - pravni interes - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ je v celoti ugodil tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z navedenim dopisom z dne 5. 1. 2018, saj mu je odgovoril, da kazenska ovadba, po kateri je spraševal, s strani nobenega od sodnikov na Okrožnem sodišču v Krškem, torej tudi od predsednika sodišča, ni bila podana. S tem je bilo v celoti ugodeno tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar sodišče meni, da tožnik že v času vložitve tožbe ni imel pravnega interesa za njeno vložitev niti zaradi molka organa, saj je zahtevano informacijo dobil, prav tako pa ni imel pravnega interesa za razširitev tožbe po tem, ko je drugostopenjski organ med upravnim sporom s svojim sklepom zaključil upravni postopek tako, da je pritožbeni postopek ustavil.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 28, 62, 62/1, 62/1-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pripadnost določeni družbeni skupini - resna škoda - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožniku v Alžiriji grozi maščevanje družine njegovega dekleta, zato bi morala tožena stranka ob upoštevanju Smernic UNHCR presojati, ali tožnik s tem zatrjuje pripadnost posebni družbeni skupini, kar je lahko razlog za preganjanje, če tožnik izkaže utemeljeni strah pred preganjanjem iz tega razloga, in ali mu iz teh razlogov grozi resna škoda.
ZMZ-1 člen 21, 24, 25, 27, 27/1, 27/1-4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 38. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - status begunca - zamudna sodba - verodostojnost - pripadnost posebni družbeni skupini - transseksualnost - psihično nasilje - preganjanje - subjektivni strah pred preganjanjem - zaščita pred preganjanjem
Ker odgovor na tožbo po ZUS-1 (38. člen tega zakona) ni obveznost tožene stranke, odločitev toženke, da te možnosti ne bo izkoristila, ne more imeti posledic v smislu izdaje zamudne sodbe po ZPP. Ker niti ZUS-1 niti Procesna direktiva II nimata določb o zamudni sodbi v zadevah mednarodne zaščite, v konkretnem primeru izdaja zamudne sodbe ni mogoča.
Glede na to, da tožnika uveljavljata preganjanje na podlagi pripadnosti osebam LGBTI, pride v takem primeru v poštev razlog za preganjanje iz 4. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ-1 (pripadnost posebni družbeni skupini).
Poročila kažejo, da se nasilje proti LGBTI osebam z leti ne zmanjšuje ter da je veliko diskriminacije v okolju družin LGBTI oseb, prav tako obstaja diskriminacija žrtev tudi s strani pripadnikov policije, predvsem v zvezi z napadi na transspolne osebe pa težko pride do aretacij storilcev. Tožnika torej nedvomno izpolnjujeta zakonski pogoj iz petega odstavka 27. člena ZMZ-1.
Načeloma je možno, da je subjekt preganjanja tudi v zvezi z razlogom pripadnosti določeni družbeni skupini, kot je spolna usmerjenost (lezbičnost), kar je družba pripisala tožnici, in pa transspolnost, kar je (bila) v konkretnem primeru značilnost oziroma lastnost tožnika, nedržavni subjekt, če je možno dokazati, da subjekti iz prve in druge alineje niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem (tretja alineja 24. člena ZM-1).
Fizično in psihično nasilje sta v zakonodaji postavljeni alternativno kot (enakovredno) možni dejanji preganjanja. Tako kot fizično naslilje pa mora biti tudi psihično nasilje "dovolj hudo."
Tako kot v zadevi X Y Z, kjer je Sodišče EU posebej izpostavilo, da morajo nacionalni organi odločiti, ali je treba šteti, da prosilec "dejansko čuti utemejeni strah", je tudi v obravnavanem primeru bistvenega pomena, kako sta tožnika izkazala subjektivno komponento strahu, sodišče pa bo temu dodalo še vidik objektivne komponente (utemeljenosti) strahu. To prepletanje subjektivne in objektivne komponente strahu se odraža tudi v sami definiciji statusa begunca, ki govori ne samo o "utemeljenem strahu", ampak tudi določa, da se oseba "ne more" ali "noče" (zaradi strahu) vrniti v izvorno državo oziroma da "ne more ali zaradi strahu noče izkoristiti zaščite te države".
Če za pravico do verske identitete velja, da jo je mogoče enačiti z absolutno zavarovano pravico, potem je mutatis mutandis treba tudi za pravico do spolne identitete v psiho-socialnem smislu šteti, da ima lahko isto raven zaščite, in če gre za "hudo kršitev" te pravice, takšnemu prosilcu, če izpolnjuje druge pogoje po ZMZ-1, pripada pravica do statusa begunca.
Zaščita žrtev preganjanja zgolj na deklarativni ravni in na ravni predpisov še ne zadovoljuje standarda dejanske in trajne zaščite iz drugega odstavka 25. člena ZMZ-1, če se ti predpisi v praksi ne udejanjajo v takšni meri, da bi bilo to dovolj razvidno iz informacij o izvorni državi mednarodnih nevladnih organizacij in neodvisnih mednarodnih institucij, ki so specializirane oziroma angažirajo specializirane strokovnjake za spremljanje in ocenjevanje stanja na tem področja. Glede tega pa tožena stranka ni odvrnila vsakršnega dvoma ("any doubts"), potem ko sta tožnika predhodno izpolnila svoj del dokaznega bremena ne samo glede individualnih okoliščin, kjer nosita celotno breme, ampak sta predložila tudi informacije o stanju v izvorni državi glede neučinkovite zaščite, ki jih je sodišče v opombah navedlo v prvem razdelku obrazložitve te sodbe, čeprav glede informacij o stanju v izvorni državi breme nosi tudi tožena stranka. V primeru dvoma pa je treba z vidika varstva pravice iz 3. člena EKČP73 oziroma 4. člena Listine v povezavi z mednarodno zaščito uporabiti načelo, da se v dvomu odloči v korist stranke.
Pri obravnavi prošnje za priznanje statusa begunca pristojni organi ne smejo razumno pričakovati, da prosilec za azil v svoji izvorni državi prikriva svojo homoseksualnost ali zadržano izraža svojo spolno usmerjenost, da bi se izognil tveganju preganjanja.
ZTuj-2 člen 68, 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 5, 5/1, 6, 52, 52/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 3a, 3a/3, 19. ZUP člen 9, 138, 138/1, 146, 146/3. ZUS-1 člen 67.
odvzem prostosti - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - razlaga prava EU - razlaga prava - načelo primarnosti prava EU - nevarnost pobega - milejši ukrep - nujnost ukrepa - načelo sorazmernosti - poseg v osebno svobodo - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - pogoji za pridržanje - pravica do uporabe jezika v postopku - adhezijski zahtevek - napotitev na pravdo
Glede na opis izvajanja izpodbijanega ukrepa v tožbi, ki mu tožena stranka ne oporeka, ter izjave tožnika na zaslišanju na glavni obravnavi v zvezi z bivanjskimi razmerami v Centru za tujce, sodišče ugotavlja, gre v predmetni zadevi gre za ukrep odvzema prostosti oziroma osebne svobode, ne pa za „nastanitev“ v Centru za tujce (in tudi ne za „omejitev gibanja“).
Kadar zakonodajalec ni pravilno prenesel sekundarnega prava EU v notranji pravni red in je rok za implementacijo direktive že potekel, v takih primerih nacionalno sodišče v skladu s sodno prakso Sodišča EU ne prekinja postopka zaradi vložitve zahteve za presojo ustavnosti zakona, ampak domači predpis ignorira ali mu dá takšno razlago, da je ta skladna s pravom EU. Ta obveznost velja tudi za upravni organ in ne samo za sodišča.
Določilo prvega odstavka 76. člena ZTuj-2 je potrebno v vsakem posamičnem primeru razlagati in uporabiti tako, da mora pristojni organ najprej preizkusiti, ali bi bil lahko legitimen namen, ki je v pripravi vrnitve ali izvedbi odstranitve tujca, uresničen z manj prisilnim ukrepom, kot je pridržanje v centru za tujce, to pa je z "nastanitvijo izven centra" brez omejitve gibanja. To pomeni, da šele če ta milejši ukrep ne bi mogel zadovoljiti legitimnega cilja, lahko organ uporabi ukrep "omejitve gibanja in nastanitev v centru", vendar pod nadaljnjim omenjenim specialnim pogojem, da bodisi "obstaja nevarnost pobega", ali pa da tujec "ni zapustil države v določenem roku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti"; vendar bi morale te okoliščine imeti značilnosti izogibanja ali oviranja priprave vrnitve ali postopka odstranitve, da bi bila razlaga zakona v skladu s pravom EU.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Tožeča stranka lahko v skladu z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) umakne tožbo brez privolitve toženca vse do pravnomočne sodne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče s sklepom postopek ustavi (drugi odstavek 34. člena ZUS-1).
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/4, 79/6, 79/7, 80. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode (2009) člen 10, 13, 22.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - neto tlorisna površina objekta
Za zakonito odmero komunalnega prispevka (prav tako v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v sklepih X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016) je odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen. Če zavezanec še ni priključen oziroma je do priključitve prišlo po uporabi novega predpisa, gre za dejanski stan iz 80. člena ZPNačrt, pristojni upravni organ pa ima podlago za odmero komunalnega prispevka.
Register nepremičnin (REN) je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi, in jo vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (3. in 96. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, ZEN). Kot tak je register javna zbirka podatkov, iz katere organ lahko pridobiva podatke in se nanje zanese.
davek od dohodkov iz dejavnosti - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga
Ne glede na določbe o zastaranju pravice do izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči. Ker je od zgoraj navedenih obveznosti preteklo že več kot 10 let od trenutka, ko je zastaranje prvič začelo teči, je pravica do izterjave zastarala.
Na podlagi 93. člena ZDavP-2 je po presoji sodišča prvostopenjski organ v obravnavanem primeru postopal pravilno, ko s tožničinimi plačili pokrival še neporavnane najstarejše obveznosti na različnih kontih s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kar je razvidno iz knjigovodske evidence.
Vložitev tožbe zoper odločbo o ukinitvi namakalnega sistema zadrži njeno izvršitev. Iz tega sledi, da je že sama vložitev predmetne tožbe zadržala izvrševanje (oziroma učinkovanje) izpodbijanega akta do pravnomočne odločitve sodišča, zato tožnikoma med sodnim postopkom težko popravljiva škoda sploh ne more nastati. To pa pomeni, da si z izdajo začasne odredbe v tej zadevi ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja.
ZPNačrt člen 79, 79/4, 79/7, 80. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUS-1 člen 37, 37/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ničnost upravne odločbe - razlogi za izrek ničnosti odločbe - nepravilna uporaba predpisov - pravna podlaga za odmero
Za zakonito odmero komunalnega prispevka je odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.
Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.
EZ-1 člen 250, 250/4. Akt o spremembi Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina člen 1, 1/3, 1/3-3, 1/3-4, 13, 13/1, 13/1-3, 13/1-4, 50, 50/2.
Bistveno je, da gre za nove, še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti. Izpolnjevanje nadaljnjih pogojev, da nova naloga izhaja iz predpisa in da jo je moral operater začeti izvajati v zadevnem regulativnem obdobju, v obravnavanem primeru nista sporna.
Če je bilo treba akt v tem delu posebej spremeniti z navedbo, „da se med nove naloge ne šteje nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječih nalog“, iz tega logično izhaja, da se je pred tem lahko glede na prejšnje besedilo kot novo nalogo razlagalo tudi nadgradnjo ali spremembo izvajanja že obstoječe naloge, sicer v tem delu Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina ne bi bilo treba spreminjati.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe - začasna odredba
Tožnica s tožbo izpodbija odločbo, ki ni dokončna, zato niso izpolnjeni pogoji za odločanje v upravnem sporu. Zoper izpodbijano odločbo je namreč dopustna pritožba, ki pa je tožnica ni vložila, četudi je bila na to opozorjena v pravnem pouku. Sodišče je zato na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
javne mobilne radikomunikacije - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - opravljanje storitev - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve pravnega razmerja v primeru ugoditve tožbi
Sodišče se strinja s tožnikom, da zatrjevana grozeča škoda po svoji naravi pomeni bistven vpliv na njegovo poslovanje, zaradi izgube ugleda in naročnikov pa je očitno tudi dolgoročna, torej težko popravljiva.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka ni ugotavljala, če so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, k čemer jo zavezuje prvi odstavek 36. člena ZBPP, niti nista s temi pogoji povezanih okoliščin zatrjevala prosilca v prošnji za dodelitev BPP. To je v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je jasno izražen v določbi prvega odstavka 36. člena ZBPP, da je pred dodelitvijo nujne BPP pristojni organ za BPP dolžan preveriti utemeljenost prošnje z vidika izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP, skladno z ZBPP pa se materialni položaj prosilca ugotavlja naknadno.
ZDoh-2 člen 5, 6. Protokol med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo in Dodatnega Protokol o spremembah Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisane v Ljubljani 1. oktobra 1997, spremenjene s protokolom, podpisanim v Ljubljani 26. septembra 2006 člen 4, 4/2, 4/2-a.
Namen uporabe prelomnih pravil je pripeljati do rezidentstva le ene države. Na tak način je možno odpraviti dvojno obdavčitev. V primeru, da ima posameznik stalno bivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče vitalnih interesov).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - združitev postopka
Določbo 27. člena ZBPP je treba razlagati v povezavi z določbo 130. člena ZUP. V zadevi so bili sicer izpolnjeni pogoji za združitev postopkov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018, vendar je sodišče presodilo, da ob sicer pravilni odločitvi tožene stranke, ki ji tožeča stranka ne nasprotuje, tudi morebitna kršitev določbe drugega odstavka 27. člena ZBPP, ali neupoštevanje določbe 130. člena ZUP, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke.
denarna kazen - razžalitev uradne osebe - pristojnost - kršitev materialnega prava
Pristojnost organa prve stopnje je omejena zgolj na preizkus, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (240. člen ZUP). To pomeni, da lahko uradna oseba upravnega organa prve stopnje v primeru, ko gre za pritožbo, v skladu s prvim odstavkom 112. člena ZUP izreče kazen na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP le, če v postopku preizkusa pritožbe izda sklep na podlagi 240. člena ZUP ali odločbo na podlagi 242. člena ZUP (glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014).
inšpekcijski nadzor - pravica do zaslišanja stranke - prekluzija - nesorazmernost ukrepa
Tožnica ni ravnala skladno s pozivom, saj toženi stranki ni poslala pisne izjave ali na njenem sedežu dala ustne izjave, o kateri bi se sestavil zapisnik. Kot izhaja iz upravnih spisov, je z inšpektorjem dne 10. 10. 2016 opravila le telefonski pogovor, v katerem je pojasnila odločitev za sajenje iglavcev. Zato je uradna oseba tožene stranke ravnala pravilno, ko o tem ni sestavila zapisnika, ki bi ga tožnica bila upravičena pregledati in nanj dati pripombe, ampak je napisala le uradni zaznamek, v zvezi s katerim pa navedene pravice ZUP ne določa. Upoštevajoč povedano ne morejo biti upoštevne (tudi sicer) splošne tožbene navedbe, da tožnici v zvezi s pozivom ni bilo treba storiti ničesar, ker naj bi ji tako zatrdil inšpektor.