Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19. Odvetniška tarifa (2015) točka 3, 4. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. ZBPP člen 48.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložen dopis - pripravljalna vloga - odvetnik - zloraba
Tožeča stranka v pravdnem postopku ni zasledovala načela ekonomičnosti postopka, tako v razmerju do upravičenke do brezplačne pravne pomoči kot tudi do proračuna Republike Slovenije, v kolikor se sredstva z regresnim zahtevkom ne povrnejo.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pravica do zasebnega življenja - načelo sorazmernosti - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni pravilno uporabila določbe prvega odstavka 51. člen ZTuj-2, zaradi česar tudi ni ugotavljala tožničinih življenjskih okoliščin (med drugim tudi dolžino tožničinega prebivanja v Sloveniji) ter morebitnih sorodstvenih in drugih socialnih vezi, iz katerih bi bilo razvidno, da se njeno življenje odvija v Sloveniji. Življenje namreč tvori paleta osebnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih odnosov. Navedeno pa predstavlja zasebno življenje posameznika, ki je, ne glede na obstoj ali neobstoj družinskega življenja, varovano s 35. členom Ustave RS in 8. členom EKČP. Ob upoštevanju povedanega tožena stranka tudi ni presojala, ali so na tožničini strani podani v demokratični družbi nujni razlogi, ki bi zaradi državne oziroma javne varnosti, ekonomske blaginje ali varovanja zdravja, morale oziroma pravic in svoboščin drugih ljudi ali preprečevanja kaznivih dejanj, prevladali nad pravico do varovanja tožničinega zasebnega življenja (55. člen ZTuj-2).
Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da tožena stranka terja več kot pa je tožeča stranka dejansko prejela. Navedeno tako po presoji sodišča kaže na to, da dejansko stanje v postopku ni bilo popolno ugotovljeno, to pa je imelo za posledico, da je bila nepravilno uporabljena tudi določba prvega odstavka 48. člena ZBPP.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. ZUP člen 8, 138.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - načelo materialne resnice - kršitev določb postopka
Tožnik je podal nova dejstva, nastala po ustavitvi prvotnega postopka, in sicer smrt brata 3-4 dni pred izvedbo osebnega razgovora s tožnikom. Vendar pa toženka navedenega ni presojala z vidika, ali to dejstvo pomembno povečuje verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, saj o tem tožnika ni izprašala, četudi je sama na zapisnik osebnega razgovora s tožnikom zabeležila, da je bil tožnik konkretnega dne vznemirjen in odsoten pri podajanju odgovorov na vprašanja.
Naloga toženke ni navajati dejstva namesto tožnika, če pa jih tožnik (nepopolno) navede, pa ga mora pozvati, da nepopolne trditve navede oz. jih pojasni, kar je skladno z načelom materialne resnice.
ZZdr-1 člen 23, 51. ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/2, 6/3. URS člen 35, 39, 39/1, 39/2, 74. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 17, 30.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo - javni interes - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Če bi se test javnega interesa uporabljal široko v prid nerazkritju zahtevanih informacij (oziroma bolj pavšalno), bi to bilo v nasprotju z voljo zakonodajalca, ki jo podpira besedilo zakona ter splošna metoda razlage izjem v pravu. Tožena stranka očitno ni upoštevala te materialno-pravne interpretacije določila drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je izjemo v korist varstva poslovnih skrivnosti razlagala široko oziroma preveč pavšalno. To je eden od ključnih elementov napačne metode izvedbe testa javnega interesa v izpodbijanem aktu.
Zgolj pavšalno sklicevanje prizadetih strank in prvostopenjskega organa na poslovno skrivnost, ko gre za tehtanje javnega interesa z natančno in prepričljivo argumentirano zahtevo prosilke z vidika pravice do dostopa do informacije javnega značaja, še posebej če slednja lahko pomembno prispeva h kakovostnemu informiranju in javni razpravi o razmerju med tveganji in pozitivnimi učinki obveznih cepiv, kar je tudi v širšem javnem interesu, ima lahko za posledico, da se tehtanje lahko prevesi v prid ustavne pravice prosilke in javnemu interesu za razkritje zahtevanih dokumentov.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izredno pravno sredstvo - prekrški - državni tožilec
Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči, saj tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti, ker lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži samo državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pravnega sredstva. Državni tožilec bo tako lahko na pobudo tožnika vložil izredno pravno sredstvo.
davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - pastorek - nepravilna uporaba materialnega zakona
Namen zakonodajalca je bil izenačitev pastorka oziroma pastorko kot oporočnega dediča z zapustnikovimi zakonitimi dediči prvega dednega reda. Gre za enako obravnavo razmerij med zapustnikom in potomci na eni strani ter zapustnikom in pastorki na drugi strani. Ta primerljivost temelji na oporočiteljevi volji, torej na volji zapustnika, ki je z oporoko določil pastorka kot svojega dediča.
Za davčno obravnavo oporočnega dedovanja pastorkov je na podlagi 9. člena ZDDD nerelevantno ali je zapustnikov zakonec umrl pred zapustnikom. Enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 29/2018 z dne 11. 6. 2019. Po presoji sodišča izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega prava (prvega in drugega odstavka 9. člena ZDDD). Ob pravilni uporabi materialnega prava bi bilo potrebno tožnico v konkretnem primeru oprostiti plačila davka na dediščino po pokojni B. B., že plačane zneske davka pa vrniti.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - besedna znamka - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek - opisni znaki - angleški jezik
Sporni znak sestavljajo običajne besede, ki s stališča povprečnega potrošnika zadevnega blaga (ne)posredno dajejo (zgolj) informacije o lastnostih, vrsti, namenu oziroma značilnostih prijavljenega blaga, zlasti v smislu (nove, posebne) vrste izdelkov oziroma nove tehnologije, s tem pa je podan zavrnilni razlog po točki c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1. Ker je sporni znak, opisen glede značilnosti blaga, že iz tega razloga obenem ne more opravljati funkcije razlikovanja.
ZJC-B člen 3, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6. ZUreP-1 člen 99.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - potek cestnega prometa
Za postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B je treba izkazati, da je v času razlastitve (tj. vložitve zahteve za razlastitev) na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet, in da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - potrditev mandata člana občinskega sveta - nepravilnosti v volilnem postopku - volilna kampanja
Volilno kampanjo predstavlja vsak oglas, slogan, poziv in podobno, ki bi pozival volivce neposredno k izvolitvi A.A. za župana oziroma k izvolitvi njegove liste. Če bi bil tak poziv objavljen s pomočjo občinskih sredstev, bi torej to pomenilo, da se je iz občinskih sredstev financirala volilna kampanja, kar bi bilo nedopustno.
Sam poziv k čim večji udeležbi ne pomeni isto kot poziv k volitvi za točno določeno konkretno osebo. Če je župan v svojih predvolilnih biltenih prav tako pozval volivce, naj se 100 % udeležijo volitev, pa to ne pomeni, da je iz občinskih sredstev objavil poziv, naj volijo njega.
Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku - izpodbijanje
Nezakonitost izpodbijanega akta je v tem, da tožena stranka ni dala tožniku možnosti, da bi izpodbijal domnevo o umiku in da bi pojasnil konkretne okoliščine danega primera, na katere se sklicuje tožnik v tožbi v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti javljanja oziroma komuniciranja. Te okoliščine bi tožena stranka morala razčistiti v ugotovitvenem postopku in jih upoštevati z vidika načela sorazmernosti.
Odločanje o procesnem dejanju stranke v drugem upravnem (izvršilnem) postopku (konkretno: da bo toženka umaknila predlog za upravno izvršbo) ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku z upravno odločbo. Pri tem namreč ne gre ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, niti za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP.
Sodišče pritrjuje tožnici, da je napačno stališče organa, da se tožnici vračilo plačanega zneska ne prizna, ker je bila ob delnem plačilu dne 18. 11. 2011 v zamudi in so zamudne obresti dotlej natekle že v višini 91.461,51 EUR ter da se bo plačani znesek 30.000,00 EUR zato poračunal pri izvršitvi zamudnih obresti. Tožnica ima namreč za svoj zahtevek, ki se nanaša na javnopravno dajatev, podlago v zakonu. V času vložitve zahtevka veljavni ZPNačrt je namreč v desetem odstavku 79. člena določal, da če je investitor plačal komunalni prispevek, pa mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.
trošarina - vračilo trošarine za komercialni namen - pogoji za vračilo - gradbeništvo - gradbena dejavnost
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“. Zatrjevane nepravilnosti pri prenosu Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije sodišče ni našlo. Direktiva državam članicam omogoča, da lahko uveljavijo izjeme za industrijske in komercialne namene, določene v členu 8, kar je v dispoziciji držav članic. Tako lahko možne izjeme uveljavijo (v celoti ali deloma ali sploh ne), vendar v okviru, ki ga določa Direktiva.
Za davčno obravnavo oporočnega dedovanja otrok umrlega izvenzakonskega partnerja (pastorkov) na podlagi 9. člena ZDDD nerelevantno ali je zapustnikov zakonec oziroma izvenzakonski partner umrl pred zapustnikom. Enako stališče izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 29/2018 z dne 11. 6. 2019, kot tudi iz Pritrdilnega ločenega mnenja sodnika dr. Erika Kerševana z dne 13. 6. 2019 k tej sodbi. Po presoji sodišča izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega prava (prvega in drugega odstavka 9. člena ZDDD). Ob pravilni uporabi materialnega prava (prvega in drugega odstavka 9. člena ZDDD) bi bilo po presoji sodišča potrebno tožnico v konkretnem primeru oprostiti plačila davka na dediščino po zapustnici A.A., morebitno že plačane zneske davka pa vrniti.
Organ bi moral presoditi zahtevek Č. in ugotoviti, ali ga je uveljavljala po 2. ali 3. točki 66. člena ZZad, ter nato glede na postavljen zahtevek ugotavljati dejansko stanje. Kolikor je Č.uveljavljala zahtevek po 3. točki 66. člena ZZad, bi moral organ raziskati dejansko stanje v tem okviru, torej ali je bila Č. zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Seveda pa mora to veljati tudi za njeno procesno pravno naslednico – tožnico. Ugotovitev relevantnih okoliščin v zvezi s 3. točko 66. člena ZZad pa izpodbijana odločba ne vsebuje.
ZCes-1 člen 100, 100/2, 100/3, 100/5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
postavitev prometne signalizacije - upravni akt
Iz izreka izpodbijane odločbe določitev prometne ureditve, ki jo kot obveznost občine, da jo določi po obsegu, določa drugi odstavek 100. člena ZCes-1, ne izhaja.
Odločitve v delu, o postavitvi in označitvi prometne signalizacije, zato ni šteti za upravni akt v smislu določb Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Postavitev prometne signalizacije torej ni odločitev o prometni ureditvi in tudi ne predmet upravnega odločanja ter o njej organ ne bi smel odločiti v izreku.
Organ mora ločiti med prometno ureditvijo ter prometno signalizacijo in prometno opremo ter v izreku prometno ureditev določiti v smislu tretjega odstavka 100. člena ZCes-1 tako, da bo neposredno in nedvoumno izražena v izreku (organ se tudi ne more sklicevati na elaborat kot sestavni del odločbe), saj mora biti prometna ureditev kot jo bo določil, razvidna iz izreka, ki edini postane pravnomočen in zavezujoč. Prometna signalizacija in prometna oprema je, kot je sodišče že navedlo, le posledica prometne ureditve, namenjeni sta označitvi prometne ureditve in nista del upravnega odločanja
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - primernost in sorazmernost ukrepa
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, omogočajo odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS, nasprotna stranka pa ni navedla dejstev oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
ZTro-1 člen 93/1,2. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“. Zatrjevane nepravilnosti pri prenosu Direktive sodišče ni našlo. Direktiva državam članicam omogoča, da lahko uveljavijo izjeme za industrijske in komercialne namene, določene v členu 8, kar je v dispoziciji držav članic. Tako lahko možne izjeme uveljavijo (v celoti ali deloma ali sploh ne), vendar v okviru, ki ga določa Direktiva.
Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - prispevek za zdravstveno zavarovanje
OZN obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje obravnava kot neposredno obdavčitev (direct taxation), od katere so zaposleni na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov izvzeti.
Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.