Odločanje o procesnem dejanju stranke v drugem upravnem (izvršilnem) postopku (konkretno: da bo toženka umaknila predlog za upravno izvršbo) ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku z upravno odločbo. Pri tem namreč ne gre ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, niti za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP.
Sodišče pritrjuje tožnici, da je napačno stališče organa, da se tožnici vračilo plačanega zneska ne prizna, ker je bila ob delnem plačilu dne 18. 11. 2011 v zamudi in so zamudne obresti dotlej natekle že v višini 91.461,51 EUR ter da se bo plačani znesek 30.000,00 EUR zato poračunal pri izvršitvi zamudnih obresti. Tožnica ima namreč za svoj zahtevek, ki se nanaša na javnopravno dajatev, podlago v zakonu. V času vložitve zahtevka veljavni ZPNačrt je namreč v desetem odstavku 79. člena določal, da če je investitor plačal komunalni prispevek, pa mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.
Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
ZJC-B člen 3, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6. ZUreP-1 člen 99.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - potek cestnega prometa
Za postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B je treba izkazati, da je v času razlastitve (tj. vložitve zahteve za razlastitev) na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet, in da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
ZTro-1 člen 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“.
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku - izpodbijanje
Nezakonitost izpodbijanega akta je v tem, da tožena stranka ni dala tožniku možnosti, da bi izpodbijal domnevo o umiku in da bi pojasnil konkretne okoliščine danega primera, na katere se sklicuje tožnik v tožbi v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti javljanja oziroma komuniciranja. Te okoliščine bi tožena stranka morala razčistiti v ugotovitvenem postopku in jih upoštevati z vidika načela sorazmernosti.
Organ bi moral presoditi zahtevek Č. in ugotoviti, ali ga je uveljavljala po 2. ali 3. točki 66. člena ZZad, ter nato glede na postavljen zahtevek ugotavljati dejansko stanje. Kolikor je Č.uveljavljala zahtevek po 3. točki 66. člena ZZad, bi moral organ raziskati dejansko stanje v tem okviru, torej ali je bila Č. zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Seveda pa mora to veljati tudi za njeno procesno pravno naslednico – tožnico. Ugotovitev relevantnih okoliščin v zvezi s 3. točko 66. člena ZZad pa izpodbijana odločba ne vsebuje.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5, 39, 39/2.
ukinitev služnosti - razlastitev - javna cesta - poseg v zasebno lastnino
Kot izhaja že iz samega besedila 19. člena ZJC-B, je v tej določbi urejen poseben postopek razlastitve, katerega namen je uskladitev dejanskega stanja s pravnim (kot pravilno opozarja tudi tožnica), in se obstoj javne koristi predpostavlja, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Če pa je temu tako, potem to pomeni, da je treba v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, zahtevo za ukinitev takšne služnosti, ob smiselni uporabi te določbe, vsebinsko obravnavati. Namreč tudi stvarna pravica pomeni uresničevanje pravice do zasebne lastnine, zato je treba obravnavani položaj, ko obstoj javne ceste dejansko onemogoča izvrševanje take pravice, obravnavati enako, kot obstoj javne ceste na zemljišču v zasebni lasti. Tudi v tem primeru je prišlo do posega v zasebno lastnino, ne da bi nosilec te pravice za to prejel kakšno plačilo oziroma odškodnino. Glede na to je položaj, na katerega se nanaša ta zahteva, najmanj nezakonit, v nasprotju s citiranimi določbami ZCes-1, tožnica pa ima zakonsko obveznost, da ga uredi. Zato je ureditev iz 19. člena ZJC-B mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih stvarnih pravicah.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - pripadnost določeni družbeni skupini - družinske in zasebne težave - sodni tolmač
Tožnikove navedbe v postopku v zvezi s samimi razlogi preganjanja, povzete v sodbi, so pavšalne. Dejanja preganjanja bi namreč moral bolj konkretizirano navesti. Glede na takšne njegove navedbe v prošnji in na osebnem razgovoru se sodišče strinja z zaključkom toženke v izpodbijani odločbi, da razlogi, ki jih je navedel za zapustitev izvorne države, ne predstavljajo razlogov za resno ogroženost in da tudi ni izkazal vzročne zveze.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente - standardna klasifikacija dejavnosti
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
ZUP člen 9, 214. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUJIK člen 103, 116, 120.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe - razveljavitev javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vloge - obseg sodne kontrole
Za predlagano razveljavitev Javnega razpisa oziroma njegove točke 8.2.1. v ZUS-1 ni najti pravne podlage. V primeru Javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti za z zakonom opredeljen drugi akt kot predmet upravnega spora.
Tožnica ob zatrjevanju, da bi bilo treba kriterije v Javnem razpisu konkretizirati, spregleda, da se po 103. členu ZUJIK postopek javnega razpisa uporabi, ko vnaprej ni mogoče jasno določiti vseh kriterijev in zahtev, ki jih mora posamezni projekt oz. program izpolnjevati za dodelitev financiranja, kot to velja v primeru javnih pozivov, temveč se javne razpise uporabi tedaj, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje prijavljenih programov oz. projektov. Temu pa je bilo v primeru Javnega razpisa po presoji sodišča zadoščeno in so bili kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje opredeljeni z zadostno mero določnosti, obenem pa upoštevaje tudi standard, ki je običajen pri tovrstnih razpisih.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov oz. javnih pozivov s področja kulture je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se tako ne spušča v presojo primernosti ocene projektov oz. v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, dane s strani strokovne komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja, kar med strankama v tej zadevi ni sporno. Sodišče po povedanem presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem na podlagi dejanskega stanja, navedenega v vlogi, upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.
upravna izvršba - denarna kazen - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V 4. točki izreka ni tožniku naložena nobena (denarna ali nedenarna) obveznost, ki bi jo bilo treba izvršiti (in z začasno odredbo izvršitev zadržati). Ta točka izreka izpodbijanega sklepa namreč le na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP vsebuje opozorilo oziroma grožnjo z morebitnimi bodočimi tožnikovimi denarnimi kaznimi (kot vrsto denarnih obveznosti), kolikor ne bo izpolnil svojih (nedenarnih) obveznosti, ki so mu bile naložene z ureditveno odločbo, in sicer v novo določenem roku.
4. točka izreka izpodbijanega sklepa ne predstavlja akta (oziroma dela akta), katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - standardna klasifikacija dejavnosti - gradbena dejavnost - kamnolom
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
ZDavP-2 člen 140, 418. ZDDV-1 člen 3, 41, 41/2, 46.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčna oprostitev - oproščene transakcije - pogoji za oprostitev - obrestovanje - obrestna mera - uporaba zakona
Glede na enakost 418. člena ZDavP-2 in 71. člena ZDavP-2J to sodišče v tu obravnavani zadevi sodi, da se tudi 71. člen ZDavP-2J nanaša na vse določbe ZDavP-2J, torej postopkovne in materialnopravne, pri čemer določilo 95. člena ZDavP-2, kot je bilo spremenjeno s 14. členom ZDavP-2J, pomeni eno izmed materialnopravnih določb. S tem pa je zakon (tj. ZDavP-2J v tretjem odstavku 71. člena, ki se nanaša tudi na uporabo s 14. členom ZDavP-2J spremenjenega 95. člena ZDavP‑2) določil izjemo od uporabe v davčnih zadevah splošnega pravila, da se uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka obveznosti, ki je merodajna tudi za tožnikov primer.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 16. 5. 2019 in se vanj ni več vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZMZ-1 člen 20, 52, 61. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 21.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pogoji za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - posebej ranljiva skupina - preganjanje - varna izvorna država - ekonomski razlog
Tožnik je kot razlog, zaradi katerega je zapustil matično državo, navajal nezmožnost zaposlitve in željo po pridobitvi dela v modi. Da bi njegov oče oziroma njegova družina nasprotoval/a tožnikovem ukvarjanju z modo in drugim njegovim osebnim okoliščinam na tak način, da bi morebiti lahko šlo za dejanja preganjanja, tožnik ni navedel niti v upravnem postopku niti v tožbi, ko ni imel nobenega zadržka, da ni natančno opisal, za kakšno obliko nestrinjanja ali celo preganjanja naj bi šlo. Tožnik je sicer izpovedal, da je bil nadlegovan in da ima rad svobodo, ki je v Maroku ni, vendar tega ni nikoli opisal v smislu subjektivnega strahu pred vrnitvijo.
ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2. ZEVP-2 člen 4, 4/2, 4/2-7, 20, 20/1. ZPP člen 13. URS člen 2, 22, 43, 158. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - odvzem volilne pravice - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vpis v volilni imenik - upravni spor - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje - pravica do izjave - podaljšanje roditeljske pravice
Med strankama ni sporno, da je bila tožnici na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v A. št. N 38/2008 z dne 27. 6. 2008 v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja o upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnica sposobna izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrajno sodišče v A..
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - statusa begunca - subsidiarna oblika zaščite - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje - varna izvorna država
Sodišče se ne strinja s tožnikom, da bi morala toženka sama v izvorni državi tožnika preverjati ob njegovih diametralno nasprotnih izjavah, ali je tožnik o dogodku podal prijavo na policijo, kajti skladno z načelom varstva osebnih podatkov tega namreč toženka ne sme storiti. Tožnik pa ni navedel prav nobenega zadržka, zakaj sam ni pridobil oziroma predložil kakršnega koli dokazila o prijavi zatrjevanega dogodka na policiji v izvorni državi. Trditveno in dokazno breme prvenstveno nosi stranka upravnega postopka.
rok za vložitev pritožbe - pravočasnost vloge - zamuda pritožbenega roka
Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik pritožbo zoper odločbo z dne 10. 3. 2017 vložil priporočeno po pošti 12. 4. 2017, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da je tožnik z osebno vročitvijo 14. 3. 2017 prejel odločbo z dne 10. 3. 2017, zoper katero je vložil obravnavano pritožbo. Tako se je tudi po presoji sodišča 15-dnevni rok za pritožbo v danem primeru iztekel 29. 3. 2017, kot to pravilno navaja pritožbeni organ. Pritožba zoper odločbo finančnega organa z dne 10. 3. 2017, ki jo je tožnik vložil 12. 4. 2017, je bila tudi po presoji sodišča vložena prepozno. Tožnik je zamudil 15-dnevni prekluzivni rok za pritožbo, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve pritožbe.
Pritožba zoper to odločbo ni več dovoljena, saj so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in torej odločba, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, nima več pravnih učinkov. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji.