koncesije - podelitev koncesij - izbira koncesionarja - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Sodišče se strinja s toženko, da je imela podlago za to, da je merila za izbiro najugodnejšega kandidata določila v javnem razpisu, v dvanajsti alineji prvega odstavka 48. člena ZJZP.
Tožnica uveljavlja, da koncesnina po določbah Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina spada med t. i. nadzorovane stroške, ki se preko omrežnine prevalijo na končnega odjemalca in so zato z vidika operaterja nevtralen strošek, povišujejo pa omrežnino, kar naj bi bilo v nasprotju z javnim interesom. Po presoji sodišča s tem v bistvu uveljavlja neprimernost te kategorije za merilo izbire koncesionarja za izvajanje lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, ne izkazuje pa s tem tudi nezakonitosti tega merila. ZGJS v deveti alineji 33. člena koncedentu daje izrecno pooblastilo, da v koncesijskem aktu opredeli način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za izvrševanje gospodarske javne službe oziroma varščine. Gre torej za zakonsko kategorijo.
ZBPP-C člen 35. URS člen 155, 155/1. ZBPP člen 49, 49/4.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - napačna uporaba materialnega prava - retroaktivna uporaba zakona
Tožniku je bila BPP dodeljena pod pogoji, ki jih je ZBPP določal pred spremembami, uzakonjenimi z ZBPP-C, ki je pričel veljati 25. marca 2015 (35. člen ZBPP-C). Drugačna razlaga, ki bi se opirala na zdaj veljavne določbe ZBPP, bi pomenila, da se tožnikove že obstoječe pravice in obveznosti spreminjajo za nazaj, torej retroaktivnost zakonske določbe, na podlagi katere bi prišlo do takega posega. Taka razlaga oziroma uporaba zakona bi bila v neposrednem nasprotju s prvim odstavkom 155. člena Ustave RS, po katerem zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Toženka bi zato morala uporabiti ZBPP v besedilu, kot je veljalo v času izdaje odločbe o dodelitvi BPP.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja
Sporne posojilne pogodbe so predvidele odplačilo posojil brez plačila obresti in drugih stroškov, zato so bile sestavljene v skladu z določbami ZPotK-2, vendar pa nadaljnji postopki toženke kažejo, da so stroški strankam, kljub sklenjeni pogodbi, dejansko vendarle nastali in to takrat, ko so želele podaljšati rok vračila posojila. Res je sicer, da je odločitev zaprositi za podaljšanje roka odločitev stranke (ob plačilu visokih stroškov obravnave njene prošnje), vendar pa so bili taki primeri v poslovanju tožnice prevladujoči, tisti primeri, ko je bilo posojilo takoj vrnjeno, pa redke izjeme. To pa vodi do sklepa, da takega načina potrošniškega kreditiranja ni mogoče šteti za izjemo, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 3. člena ZPotK-2.
rok za vložitev pritožbe - pravočasnost vloge - zamuda pritožbenega roka
Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik pritožbo zoper odločbo z dne 10. 3. 2017 vložil priporočeno po pošti 12. 4. 2017, kar med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da je tožnik z osebno vročitvijo 14. 3. 2017 prejel odločbo z dne 10. 3. 2017, zoper katero je vložil obravnavano pritožbo. Tako se je tudi po presoji sodišča 15-dnevni rok za pritožbo v danem primeru iztekel 29. 3. 2017, kot to pravilno navaja pritožbeni organ. Pritožba zoper odločbo finančnega organa z dne 10. 3. 2017, ki jo je tožnik vložil 12. 4. 2017, je bila tudi po presoji sodišča vložena prepozno. Tožnik je zamudil 15-dnevni prekluzivni rok za pritožbo, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve pritožbe.
Pritožba zoper to odločbo ni več dovoljena, saj so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in torej odločba, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, nima več pravnih učinkov. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba
Na kmetijsko zemljišče odložene premične stvari lahko pomenijo njegovo nenamensko rabo, pri čemer ni mogoče spregledati, da v obravnavanem primeru ne gre zgolj za stole, na katerih bi se tožnik spočil po opravljenem delu, ampak za večje število predmetov, kar kot celota daje podlago za presojo, da se v tem delu kmetijski zemljišči nista uporabljali v skladu z njunim namenom, in s tem podlago za izrečeni ukrep kmetijskega inšpektorja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč
Odmera nadomestila ni odvisna od dejanske rabe zemljišča, pač pa od načrtovane rabe, določene z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper. Ker so tožnikove nepremičnine po Odloku v območju, kjer je gradnja dopustna, gre za nezazidana stavbna zemljišča in je zato tožnik, ne glede na njihovo dejansko uporabo, dolžan zanje plačevati nadomestilo.
brezplačna pravna pomoč - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil upravnega postopka
Med strankama tega upravnega spora je nerazjasnena in sporna okoliščina, ali je tožnica sploh imela pooblastilo razmerje z odvetnikoma B.B. in C.C. in od tega dejstva je odvisna tudi zakonitost stališča o tem, ali je bila pritožba vložena pravočasno ali ne.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - lastnik - fizična in pravna oseba - osebno poroštvo
Sodišče ugotavlja, da so razpisni pogoji obeh obravnavanih javnih razpisov v neskladju s „prijavnim obrazcem 1-2“, ki predvideva osebno poroštvo fizičnih oseb, ki so lastniki podjetja. Tožena stranka je z razpisno dokumentacijo omejila možnost tožnika in drugim podobnim subjektom, ker ne morejo izpolniti rubrike, kjer je treba navesti lastnike kot fizične osebne, ki bi kot osebni poroki zavarovali garancijo. Dejstvo je, da razpisna dokumentacija omejuje osebno poroštvo na lastnike podjetij.
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati, saj je v postopku davčne izvršbe bistveno le, ali je izvršilni naslov postal izvršljiv. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - res iudicata
V obravnavanem primeru ni podana vzročna zveza med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in nepridobitvijo lastniškega certifikata. Pogoj za pridobitev lastniškega certifikata je bil namreč vezan na državljanstvo in ne na stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Iz istega razloga tudi ni najti vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in izgubo pravice do odkupa stanovanja. Ker tožnica ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh s tožbo, je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
trošarina - vračilo trošarine za komercialni namen - pogoji za vračilo - dejansko opravljanje dejavnosti
Ko gre za stroje v gradbeništvu, je pravica do vračila trošarine pogojena oziroma omejena že z zakonsko definicijo strojev v gradbeništvu kot strojev, ki se uporabljajo v dejavnosti, ki se uvrša v področje „Gradbeništvo“. Vendar pa sama registracija gradbene dejavnosti pravice do vračila trošarine ne zagotavlja. Pravica je namreč pogojena z dejanskim opravljanjem dejavnosti, ki se uvršča v področje „Gradbeništvo“, ter z zahtevo, da je predpisana namenska poraba goriva dokazana oziroma dokazljiva.
bivši politični zapornik - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta - poprava krivic
Po presoji sodišča izpodbijani akt v zavrnilnem delu ne navaja zadostnih razlogov za sprejeto odločitev, zaradi česar ga v tem delu ni mogoče preizkusiti. Po mnenju sodišča zgolj izselitev iz begunskega taborišča Cremono samo po sebi še ne pomeni, da so prenehale tudi okoliščine določitve prebivališča. Dejansko stanje glede bivanja tožnikov v zasilnem stanovanju v Miljah ter nato v barakah begunskega taborišča Lazaret je po presoji sodišča ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka mora zato v ponovljenem postopku ugotoviti ali so tožniki prostovoljno zapustili begunsko taborišče Cremono ali so bili v to prisiljeni ter raziskati dejansko stanje glede razmer, v katerih so bivali v zasilnem stanovanju v Miljah in v barakah begunskega taborišča Lazaret.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - odvetnik
Varovani osebni podatki so lahko le imena in priimki posameznikov, navedeni v računih, specifikacijah in pogodbah, saj ni zakonske podlage za njihovo obdelavo. V tej vlogi pa ne morejo nastopati podatki o odvetnikih.
Odvetniška zasebnost se nanaša le na odvetnikovo dolžnost, da kot poklicno tajnost varuje vse, kar mu stranke v zvezi z njegovim delom zaupajo, torej na dejstva, razmerja, stvari, prostore, podatke in komunikacije, ki so v vsebinski zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Iz delov pogodb in računov ni razvidno kakršnokoli svetovanje stranki oziroma druga vsebina posamezne odvetniške storitve.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - razlogi preganjanja - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Navedbe glede preganjanja in nevarnosti, ki naj bi konkretni osebi grozile, morajo biti konkretno opredeljene, tožnik pa je tako pri podaji prošnje kot na osebnem razgovoru rekel, da se mu konkretno ni nič hudega zgodilo in se mu tudi v primeru vrnitve v izvorno državo ne bo. Sama politična nestabilnost v državi pa še ne pomeni, da konkretni osebi grozi preganjanje.
davki prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - kršitev pravil postopka - poslovodna oseba
Po presoji sodišča v predmetni zadevi tako ni nesporno ugotovljeno odločilno dejstvo (ki se izkazuje s podatki ZZZS), na kateri zavarovalni podlagi je bila tožnica zavarovana v obravnavanem obdobju.
Utemeljeni so tožničini ugovori, da se skladno s prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po uradni dolžnosti podlaga istega zavarovanja lahko spreminja zgolj za naprej. Iz tožničinih navedb je namreč mogoče razumeti, da je bila tožnica zavarovana na drugi pravni podlagi (na zavarovalni podlagi 048), z izpodbijanimi odločbami pa naj bi ji bila za nazaj določena zavarovalna podlaga po 6. točki 15. člena ZZVZZ (na zavarovalni podlagi 048). Izpodbijanih odločitev v zvezi z omenjenimi tožbenimi navedbami ni mogoče preizkusiti, saj so v tem delu bistveno pomanjkljive, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
davek na darila in dediščine - višina davčne osnove - solidarna odgovornost dedičev - delno plačilo dolga
Na podlagi tretjega odstavka 142. člena ZD so vsi dediči nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. V konkretnem primeru je zapustnik z oporoko določil, katero premoženje gre posameznemu oporočnemu dediču, kar se šteje za razdelitev zapuščine, kar je zapuščinsko sodišče v postopku dedovanja tudi upoštevalo.
Kljub taki razdelitvi zapuščine pa na podlagi ZD, vsi sodediči solidarno odgovarjajo za obveznosti zapustnika (tretji odstavek 142. člena ZD). To pomeni, da lahko upnik po svoji izbiri od katerega koli sodediča zahteva izpolnitev obveznosti, vsak sodedič pa je, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD, odgovoren za zapustnikove dolgove (le) do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vsak sodedič odgovarja pro viribus hereditatis, vendar (ob ugovoru) ne preko višine podedovanega premoženja. V skladu s 4. odstavkom 142. člena ZD v notranjem razmerju med dediči velja, da se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, v kolikor v oporoki ni določeno drugače.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnik s tožbo izpodbija sklep prvostopenjskega organa, ki je bil s strani drugostopenjskega organa odpravljen, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se iz izpodbijanim sklepom, ki je bil odpravljen, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - rezident - dokaz o rezidentskem statusu - dvojno rezidentstvo
V skladu s 5. členom ZDoh-2 je rezident (fizična oseba) zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V obravnavanem primeru ni podana vzročna zveza med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in nepridobitvijo lastniškega certifikata. Pogoj za pridobitev lastniškega certifikata je bil namreč vezan na državljanstvo in ne na stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Iz istega razloga tudi ni najti vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in izgubo pravice do odkupa stanovanja. Ker tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh s tožbo, je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo za brezplačno pravno pomoč.