ZMZ-1 člen 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 17, 17/1.
mednarodna zaščita - uporaba Dublinske uredbe - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - osebni razgovor
Ključnega pomena je, ali je oprava osebnega razgovora, ki ga je toženka s tožnikom opravila 28. 3. 2019 po 46. členu ZMZ-1, pomenila, da je Republika Slovenija prevzela pristojnost za obravnavo tožnikove prošnje. Kot izhaja iz 17. člena Uredbe Dublin III gre za diskrecijsko pravico, ki je v rokah posamezne države, da se odloči, ali bo z odstopom od 3. člena zadevne uredbe sama obravnavala prošnjo prosilca, tudi če tako obravnavanje ni njena odgovornost. Diskrecijska pravica države, da sama odloči, ali bo obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito, kljub temu, da omogoča odločanje po prostem preudarku, zavezuje državo članico, da upošteva zakonske okvire. Odločitev mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je to pooblastilo dano. Po prostem preudarku izdana odločba je zakonita, če je v skladu s tem namenom.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - slabo premoženjsko stanje - odpust dolga - nova zaposlitev - dolžnost obveščanja
Niti ZBPP-B niti sedaj veljavni ZBPP ne dajeta podlage za ustavitev postopka izterjave sredstev prejetih iz naslova BPP oziroma odpis tega dolga, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - procesna predpostavka - dovoljenost tožbe - pravni interes - težko popravljiva škoda
Tožnik v upravnem sporu ne more uspešno izpodbijati odločbe organa prve stopnje o ugoditvi zahtevi za pridobitev informacij javnega značaja z dne 12. 11. 2018 in zahtevati njene odprave, zaradi česar s tem v zvezi tudi ni dovoljeno zahtevati izdaje začasne odredbe.
Tožnik izpodbija celotno odločbo IP (predlaga, naj se v celoti odpravi), torej tudi v 1. točki izreka, v katerem je bilo njegovi pritožbi delno ugodeno in organu naloženo posredovanje tam navedene informacije. To pomeni, da je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist in ker je torej očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano zahtevo za izdajo začasne odredbe v tem obsegu (v delu, v katerem je bilo tožniku ugodeno) zavrglo.
Po presoji sodišča je tožnik izkazal nastanek težko popravljive škode, ki bi nastala, če do odločitve o tožbi ne bi bila izdana začasna odredba, po kateri se odloži izvršitev odločbe IP. Z njo je namreč naloženo razkritje podatkov o tožnikovi investiciji. Razvidno iz vsebine katere naj bi bilo njegovo poslovanje, načrti glede nadaljnjega poslovanja in način njihove implementacije. Navedeno pa naj bi bilo poslovna skrivnost.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da so bili tožeči stranki stroški prehrane med delom in prevoza na delo in iz dela priznani v višini določeni z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov iz drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Kot izhaja iz 44. člena ZDoh-2, se v višini določeni s to Uredbo priznajo tudi povračila stroškov v zvezi z delom zavezancem, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja pri slovenskem delodajalcu, zato ni mogoče govoriti o tem, da bi bili delavci migranti obravnavani v nasprotju z ustavnim načelom enakosti.
ZMZ-1 člen 51. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33, 33/2, 35, 35/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - priznanje statusa begunca - država članica EU - izredne okoliščine - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Tožniki so sodbo SEU Ibrahim in ostali navajali na konkreten način in so povzeli nekatere bistvene dele iz te sodbe. Tožena stranka na ta tožbeni argument ni odgovorila z ničemer, zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
Če so tožniki ob odhodu iz Grčije vedeli, da jim je bila priznana mednarodna zaščita, a so se neodvisno od svoje volje in osebne izbire znašli v položaju hudega materialnega pomanjkanja zaradi brezbrižnosti organov države članice, je pogoj za omenjeno izjemo od načela ohranjanja območja brez notranjih meja in vzajemnega zaupanja lahko izpolnjen. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala poleg navedenih in ostalih bistvenih stališč in interpretacij Sodišča EU iz sodbe v zadevi Ibrahim in ostali napraviti tudi skrbno in natančno oceno verodostojnosti tožnikov glede okoliščin, ki so tožnike vodile k zapustitvi Grčije, pri čemer bo morala poskusiti od pristojnih organov v Grčiji tudi pridobiti informacijo o tem, ali so bile odločbe o podelitvi mednarodne zaščite tožnikov vročene oziroma ali so bili lahko kako drugače z njimi seznanjeni preden so zapustili Grčijo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturna dediščina - javni razpis za izbor kulturnih projektov - obrazložitev
Odločitev, da se s sofinanciranjem zagotovi možnost izvedbe projektov, ki so dosegli vsaj 14 točk, je bila sprejeta glede na število doseženih točk prijavljenih projektov do porabe razpoložljivih sredstev.
V danem primeru je presoja strokovne komisije temeljila na dejstvih, ki so izhajala iz vloge tožnice. Ocena in obrazložitev strokovne komisije je po mnenju sodišča logična in razumna. Razloge za zavrnitev tožničine vloge na Javni poziv je toženka navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, tako da je pri vsakem kriteriju iz Javnega poziva jedrnato pojasnila razloge, zaradi katerih je tožnikovi vlogi dodelila določeno število točk. Zahtevi po obrazloženosti ocene strokovne komisije je zadoščeno, saj je iz odločbe razvidno tako število točk, ki jih je prejel projekt tožeče stranke po posameznem merilu, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno, s tem pa na predlog za zavrnitev financiranja, izpodbijana odločba pa ima vse obvezne sestavine po 214. členu ZUP.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča RS - učinek razveljavitve zakona
Ker v zadevi ob začetku učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD učinkuje tudi v konkretnem primeru. To pa pomeni, da se pri ugotavljanju višine davčne osnove razveljavljena določba drugega odstavka 5. člena ZDDD ne uporabi, temveč se vrednost nepremičnin ugotavlja skladno s splošnimi pravili o dokazovanju.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev
V postopku odobritve upravni organ se preverja izpolnjenost z ZKZ predpisanih pogojev za odobritev pravnega posla. Odobritev pravnega posla zato pomeni le ugotovitev o izpolnjenosti predpisanih pogojev za veljavnost zavezovalnega pravnega posla. Odobritev tako ne pomeni (tudi) ugotovitve, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, niti da ima prodajalec razpolagalno upravičenje, ki je potrebno za veljaven prenos lastninske pravice.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Po mnenju sodišča je treba določbo petega odstavka 78. člena ZCes-1, na katero odločitev opirata organa obeh stopenj, razlagati (na podlagi jezikovne, teleološke in sistemske razlage) v pomenu, da mora biti za objekte za obveščanje in oglaševanje, ki se nahajajo v območju državne ceste v naselju, izdano soglasje upravljavca ceste.
ZJZP člen 59, 59/1, 59/2, 59/3. ZZDej člen 5, 5/1.
koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire - presoja utemeljenosti razlogov za ustavitev postopka
ZJZP kot pravilo postavlja izhodišče, da javni partner ni zavezan izbrati izvajalca javno-zasebnega partnerstva in tako določa njegovo avtonomijo, ali bo javno-zasebno partnerstvo sklenil ali ne. Sam postopek javnega razpisa ne pomeni zavezujoče ponudbe ali pridobitve pravice kandidata, ki bi se lahko uveljavljala na podlagi tožbenih zahtevkov ali drugih pravnih sredstev. Javno zasebno-partnerstvo je sklenjeno šele s sklenitvijo ustrezne pogodbe (68. člen ZJZP), do tedaj pa za zasebnega partnerja ne nastopijo upravičenja, ki bi javnega partnerja lahko prisilila v oblikovanje javno-zasebnega partnerstva.
Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora zagotavljati občina, sploh podeljevala koncesija ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda, pa je v pristojnosti občine; po prvem odstavku 5. člena ZZDej namreč mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, in za to raven gre v obravnavanem primeru, določa in zagotavlja občina.
odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je bil dolžan pridobiti soglasje direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1. Da takšnega soglasja do izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil, pa ni sporno.
Tožnica je s svojim TRO-K-EN zahtevkom, ki ga je prvostopenjski organ prejel dne 23. 4. 2015 in ki se po izrecni tam vsebovani navedbi nanaša na prvi kvartal leta 2015, skladno s četrtim odstavkom 54.č člena ZTro za koledarsko leto 2015 izbrala trimesečni način uveljavljanja vračila, s tem pa izključila možnost mesečnega in letnega uveljavljanja vračila trošarine za to leto.
odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je bil dolžan pridobiti soglasje direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1. Da tožnik soglasja direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1 do izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil, pa ni sporno.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5, 5/1, 5/1-3.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev
Glede na določbe PRP 2014 - 2020 tožnik nima prav, da je bil vključen v tri operacije in ne le v dve operaciji, kot je to ugotovila toženka. "VIN_VABE" in "VIN_POKT" namreč nista operaciji, pač pa sta zahtevi (prva obvezna, druga izbirna), vključeni v operacijo "vinogradništvo" ("VIN"). Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je bil tožnik vključen le v dve operaciji, in sicer "VIN" in GEN" ter mu za to priznala 3 točke.
energetika - omrežnina - stroški postopka - stroškovna odločitev - odprava upravne odločbe - odločitev o glavni stvari
Izpodbijani sklep je formalno pravilen, vendar pa je odločitev o stroških neločljivo vezana na odločitev o glavni stvari. Te neločljive vezanosti odločitve o stroških postopka od odločitve o glavni stvari ne spreminja možnost, da organ o stroških odloči v posebnem sklepu (tretji odstavek 118. člena ZUP), saj to ne pomeni, da bi odločitev o stroških ne bila več vezana na vsebino odločitve o glavni stvari.
ZVPNPP člen 8, 10, 10-8, 12. ZMed člen 9. ZAvMS člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse - televizijski program - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje
Sodišče ne sledi tožnici, ki meni, da ni odgovorna za nepoštene poslovne prakse v programski vsebini, ker zgolj oddaja termine na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju. ZMed in ZAvMS ji namreč nalagata obveznost nadzora nad nepoštenimi poslovnimi praksami v programski vsebini. Četudi ji take obveznosti zakonodajalec ni določil neposredno, pa jo določa kot odgovorno za zagotavljanje avdiovizualnih programskih vsebin, kar posledično pomeni tudi, da je dolžna izvajati nadzor nad zakonitostjo predvajanih programskih vsebin ter torej dopuščati le take vsebine, ki so v skladu z določbami ZVPNPP, ne glede na to, da zgolj oddaja termine in ne glede na njeno krivdo. Tak zaključek obenem pomeni, da je na tej podlagi izkazano njeno razmerje do potrošnikov - gledalcev.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - retroaktivni učinek - mednarodna pogodba
Z Meddržavnim sporazumom se je nekdanja Jugoslavija zavezala, da bo nekdanjim italijanskim državljanom v okviru svoje zakonodaje zagotovila izplačevanje tako zapadlih kot tudi nezapadlih civilnih in vojaških pokojnin. Dejstvo, da do leta 1978 v svojo zakonodajo ni sprejela rešitev glede civilnih invalidov vojne, na sedanji položaj tožnice, ki ji je bil v času vložitve zahteve priznan status in pravice vojnega invalida vojne, ne vpliva. Pri tem sodišče dodaja, da je pravica do invalidnine socialna pravica, ki se podeli z zakonom, njen obseg pa ni ustavno določen in ni samoumeven, pač pa odvisen od družbenih razmer in ekonomske moči države. Enako velja po mnenju sodišča tudi za retroaktivno priznanje statusa in pravic iz tega naslova.
ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 245, 247, 247/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - status grajenega javnega dobra - pravni interes - zavrženje tožbe
Četudi bi sodišče štelo, da imata tožnika pravico vložiti predlog županu, da vloži zahtevo za ukinitev statusa grajenega javnega dobra, sodišče glede na pravne in dejanske okoliščine konkretnega primera ocenjuje, da tožnika za takšen predlog ne izkazujeta pravnega interesa. Lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah sta namreč pridobila na originaren način, zato poznejša zaznamba javnega dobra tožnikoma ne more preprečevati varstva njune lastninske pravice, ki se zagotavlja pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgledi za uspeh - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Povedano drugače, organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Pogoji za pridobitev sredstev so bili ustvarjeni umetno. Ker cilji ukrepa niso bili doseženi, je bila vloga tožnika zavrnjena kot neutemeljena.