ZTuj-2 člen 33, 37, 37.a, 37.a/3, 55, 55/1, 55/1-1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja
Zavod RS za zaposlovanje je Upravno enoto obvestil, da predpisanega soglasja ni mogoče izdati, ker niso kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ker je s tem podan razlog za zavrnitev izdaje zaprošenega dovoljenja iz 1. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, je Upravna enota praviloma zakonito zavrnila zaprošeno izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca.
registracija društva - pogoji za registracijo - temeljni akt društva - definicija - pridobitna dejavnost društva
Dejavnost oziroma naloge društva morajo biti opredeljene tako, da je možno že iz te opredelitve izpeljati sklep, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva in da ta predstavlja dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ki je temeljna usmeritev društva.
Ker je namen uporabe SKD pri opredeljevanju pridobitne dejavnosti društva iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1 bistveno drugačen, kot je v zvezi z dejavnostmi društva obči namen zakona, ki ureja področje društev, je treba pridobitno dejavnost z namensko razlago relevantnih zakonskih določb, poleg zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1, opredeliti tudi v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 25. člena ZDru-1.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - družinske in zasebne težave - ekonomski razlog
V Evropo oz. Slovenijo je odšel z namenom, da bi se tu šolal in si kasneje našel zaposlitev ter tako tudi finančno poskrbel za brate in sestre. Okoliščine, ki jih tožnik navaja kot razlog za zapustitev izvorne države, ne predstavljajo podlage za preganjanje po določbah ZMZ-1. Ne ob podaji prošnje za mednarodno zaščito ne iz osebnega razgovora s tožnikom ne izhaja ne podlaga preganjanja niti ni tožnik zatrjeval nikakršnih dejanj preganjanja.
Komisija je bila imenovana dne 22. 2. 2016, mnenje pa je napisala 4. 3. 2016. Z zaprosilom dekana z dne 22. 2. 2016 in navedenim mnenjem je bil tožnik seznanjen dne 2. 6. 2016, ko je prejel dopis Komisije za etična vprašanja UL z dne 25. 5. 2016, na katerega je odgovoril z dopisom z dne 11. 7. 2016. Očitno je torej, da je dne 12. 4. 2017 vložena tožba glede na omenjene določbe ZUS-1 in tožbeni zahtevek vložena po poteku 30-dnevnega roka.
Ker v tem primeru tožena stranka ni nastopala kot organ, ki bi izdajal upravne akte v okviru izvrševanja upravne funkcije, očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu niti po 4. členu ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski člani - begunec - krvni sorodnik - dolžnost preživljanja - Sirija
Glede na dejstvo, da sama tožnica nima zadostnih sredstev za svoje preživljanje in je prav zato tudi sama prejemnica socialnih transferjev v Republiki Sloveniji, da se tožničini starši in mladoletni brat ne uvrščajo med najožji krog družinskih članov, tožnice ne bremeni dolžnost preživljanja staršev in mladoletnega brata niti po pravu njene izvorne države, Sirske arabske republike. Tožnica ne izpolnjuje pogoja, da je za starše (in posledično za mladoletnega brata) sposobna skrbeti oziroma jih preživljati kot „premožni rojenec oz. premožna rojenka“ v smislu določbe 158. člena Zakona o osebnem stanu Sirske arabske republike, saj komaj poravna stroške za osnovno preživetje in da ji že plačilo takse predstavlja težko finančno breme, kar tudi po oceni sodišča pomeni, da tožnice ni mogoče šteti za „premožnega rojenca oz. premožno rojenko“ v smislu zahtev 158. člena Zakona o osebnem stanu Sirske arabske republike.
Ker tožnica po 158. členu Zakona o osebnem stanu Sirske arabske republike ni dolžna preživljati svojih staršev, se njeni starši in posledično tudi mld. brat ne morejo šteti za najožji krog družinskih članov tožnice.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - združitev postopka
Določbo 27. člena ZBPP je treba razlagati v povezavi z določbo 130. člena ZUP. V zadevi so bili sicer izpolnjeni pogoji za združitev postopkov Bpp 2043/2018 in Bpp 2044/2018, vendar je sodišče presodilo, da ob sicer pravilni odločitvi tožene stranke, ki ji tožnica ne nasprotuje, tudi morebitna kršitev določbe drugega odstavka 27. člena ZBPP, ali neupoštevanje določbe 130. člena ZUP, ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - dejansko bivanje
Tožničin odhod iz RS pred njenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel bil posledica tega izbrisa, zaradi česar ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS. Določba 1č. člena ZUSDDD namreč taksativno določa primere upravičene odsotnosti, med katerimi ni odhoda iz RS pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
ZP-1 člen 44. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - stečajni postopek - zastaranje - pretrganje zastaranja
Glede na datuma pravnomočnosti obeh izvršilnih naslovov (2. 10. 2013 in 17. 12. 2013) in upoštevajoč dejstvo, da je bil tožnik v postopku osebnega stečaja od 26. 3. 2014 do 21. 12. 2016, ter datum izdaje izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi (3. 4. 2017), je nesporno, da sta se sankciji iz obeh izvršilnih naslovov začeli izvrševati znotraj tako relativnega dvoletnega kot posledično tudi absolutnega štiriletnega zastaralnega roka. Zastaranje namreč v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, v času trajanja stečajnega postopka ne teče.
Že začetega izvrševanja ni mogoče več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pomeni, da ta zakonska določba, glede zastaralnih rokov že pravočasno začete izvršbe, napotuje na uporabo ZDavP-2, ki določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni zastaralni rok) oziroma v desetih letih, ko je zastaranje prvič začelo teči (peti odstavek 126. člena ZDavP-2).
Upravnega akta, ki nima obveznih sestavin obrazložitve, se ne da preizkusiti, zaradi česar gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Kadar je upravni akt tako pomanjkljiv, da ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določata 210. člena in 214. člen ZUP, so tudi zagotovljena pravna sredstva zgolj navidezna.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - otrok - polnoletnost - preživljanje družinskega člana
Zaključek upravnega organa, da ožji družinski član ne sodi oziroma mu ni mogoče na podlagi posebnih okoliščin dovoliti združevanja z družino, nasprotuje namenu zakonodajalca, ki je prav zato, da se lahko tujcu omogoči združevanje družine z družinskimi člani, ki niso taksativno našteti, ob posebnih pogojih, primeroma določenega širšega kroga družinskih članov zgolj še dodatno, poleg najožjega sorodstvenega kroga, dovoli združitev tudi teh drugih sorodnikov. Nerazumno bi bilo, da bi se drugi sorodnik, ki je vlagatelju bolj oddaljen, na podlagi posebnih pogojev, lahko združil z njegovo družino, medtem ko se otrok ne bi smel združiti samo zato, ker je eksplicitno naveden že v tretjem odstavku 47. člena ZTuj-2.
Tožnici je bila v dovoljenju dovoljena nabava polletne količine etilnega alkohola, za leto 2015 pa ji je bila na podlagi 17. 12. 2014 vloženega zahtevka, ki se je nanašal na leto 2015 (torej je bil vložen za bodoče obdobje, vnaprej), dne 18. 12. 2014 odobrena količina pol milijona litrov. Tožnica je naknadno, torej po poteku leta 2015, vložila obravnavani zahtevek in zahtevala povečanje odobrene količine za obdobje leta 2015 za dodatnih 184.935 litrov etilnega alkohola, za katero je že predhodno poročala prekoračitev. Po sami naravi stvari takšnemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj se zahtevki po petem odstavku 27. člena ZTro nanašajo na zahtevke za odobritev nabave (in ne na odobritev že porabljenih izdelkov), poleg tega pa je zakonski režim poslovanja oproščenih uporabnikov zastavljen na način, da se najprej (tj. pred izvedbo aktivnosti) pridobi tako status oproščenega uporabnika kot tudi dovoljenje za nabavo vsakokratnih količin.
ZVO-1 člen 51,051/1, 54, 54/1, 54/2-6, 64, 64/2. ZUP člen 43. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (2003) člen 84, 85, 89.
okoljevarstveno soglasje - poseg v okolje - presoja vplivov objekta na okolje - stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku
Sodišče se strinja s toženko, da je prizadeta stranka zadostila zahtevi po opredelitvi okoliščin, da bo nameravani poseg povzročal obremenitve z močnimi vibracijami zaradi miniranja.
Presoja pravnega interesa je odvisna od vsebine pravnih norm, ki urejajo postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja. V konkretni zadevi je to Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih, na katerega se sklicujeta tako poročilo o vplivih na okolje kot prvostopenjski upravni organ.
Za odgovornost za kaznivo dejanje ne zadošča le objektivno dejstvo, da je storilec s svojim dejanjem povzročil prepovedano posledico, temveč je potrebno tudi, da je njegovo telesno delovanje bilo spremljano z ustreznim kvalitetnim duševnim delovanjem. Potrebna je torej tudi subjektivna komponenta, torej volja.
Prepovedi javnih prireditev in/ali zborovanj ni mogoče sprejeti na podlagi časopisnih člankov in televizijskih prispevkov ter komunikacij po spletnih portalih, saj to niso objektivni dokazi, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v uradnem postopku.
Potencialna propaganda neke ideologije zato po stališču ESČP ne more biti edini razlog za omejitev, tudi morebitne napovedane proti demonstracije ne morejo biti razlog za prepoved prireditve.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - trditveno breme
Tudi po stališčih Ustavnega sodišča za varovanje osebne koristi ne zadostuje, da ima podlago v kakšni pravni normi, pač pa je potrebno tudi, da je izkazana možnost neposredne prizadetosti.
Izkazovanje pravnega interesa za vstop v postopek se mora nanašati na konkretno upravno stvar.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - ocena vloge - število točk - določnost obrazložitve upravne odločbe
Ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da določnejša obrazložitev ni potrebna, ker gre zgolj za smiselno uporabiti določil ZUP. Obrazložitev vedno pomeni ugotovitve glede dejanskega stanja in razloge (dejanske in pravne narave), ki so podlaga za odločitev. Obrazložitev je smiselna le, kadar je tako konkretna, določna in razumljiva, da jo je mogoče preizkusiti.
Obravnavane obveznosti, ki se izterjujejo, imajo naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek - nakup nepremičnin - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - davčna utaja - subjektivni element
Subjektivni element na strani tožnika davčni organ utemeljuje z naslednjimi okoliščinami: sporna nepremičnina je bila predmet več nakupov in prodaj v kratkem času, prodajna cena se je v šestih mesecih zvišala za 144%, odgovorne osebe družb, ki so pri prodajah sodelovale, so sorodstveno povezane, tožnik je kupnino plačal na avstrijski bančni račun, čeprav je bil na računu št. 54/08 naveden bančni račun prodajalca pri B.. Poleg tega prodajalci ob prodaji niso obračunali niti plačali izstopnega DDV. Utemeljen je zato zaključek, da konkretni posel ni imel ekonomskega smisla, ampak je bil sklenjen le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
zaščitena kmetija - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - rok za obnovo postopka - objektivni rok - subjektivni rok za obnovo - obstoj kaznivega dejanja
Organ bi moral pri ugotavljanju, ali je bil predlog vložen v okviru objektivnega roka, upoštevati, da za obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP (odločba izdana kot posledica kaznivega dejanja, npr. na podlagi ponarejene listine) triletni rok, ki teče od dokončnosti odločbe, ni absoluten, saj je v petem odstavku 263. člena ZUP zanj določena izjema; to za obravnavani primer zlasti velja, ker spisne listine izkazujejo, da je nastopila pravnomočnost kazenske sodbe na dan 26. 11. 2009, torej po tem, ko je 6. 12. 2008 že iztekel triletni rok od dokončnosti odločbe. Ali je bil predlog vložen v okviru subjektivnega roka, pa bi organ moral ugotavljati na podlagi 2. točke prvega odstavka 263. člena ZUP (ki določa, da znaša en mesec od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo), upoštevaje navedbe v predlogu za obnovo postopka, da sta vlagatelja predloga prejela pravnomočno kazensko sodbo ... z dne 22. 10. 2009 na dan vložitve predloga 3. 11. 2010 ter dokazni predlog za (njuno) zaslišanje.
ZSRR-2 člen 27, 27/1, 27/2, 27/3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 22, 22/3.
zaposlovanje - brezposelnost - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - delodajalec - trditveno in dokazno breme
Zakonsko ureditev spodbude za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz 27. člena ZSRR-2 je po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da lahko uveljavlja povračilo plačanih prispevkov tisti delodajalec, ki ima sedež in dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo, in sicer po prikrajšanih delavcih, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, ki na problemskem območju z visoko brezposelnostjo dejansko opravljajo delo. Spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je namenjena delodajalcem s sedežem na takih območjih, in za zaposlene delavce, ki zanj delo opravljajo na takih območjih, saj je namen spodbude povečanje zaposlenosti na območjih z visoko brezposelnostjo.
Na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, je glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 bilo trditveno in dokazno breme, da delavci delo dejansko opravljajo oziroma so opravljali v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.