neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina - imetnik stanovanjske pravice - odločba Ustavnega sodišča
Tožnica ni bivša imetnica stanovanjske pravice, temveč je bil bivši imetnik stanovanjske pravice njen oče (posledično to tudi pomeni, da tožnica tudi ni imela položaja zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja), zato se na 195. člen SZ-1 ne more (več) sklicevati, ne glede na to, da je bila ta določba razveljavljena le glede pridobitve neprofitnih stanovanj na javnih razpisih.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna prošnja - dopolnitev - rok - potrdilo o oddaji pošiljke
Organ za BPP bo moral v ponovljenem postopku s pregledom vstopne pošte na sodišče ugotoviti vsebino pošiljke, ki je bila poslana na sodišče, torej ali se nanaša na predmetno dopolnitev vloge za BPP ali ne.
Podelitev hišne številke ne pomeni legalizacije objekta in ne uradne spremembe namembnosti objekta. Kmetijska zemljišča se uporabljajo v kmetijske namene in le zakon ali predpis izdan na njegovi podlagi lahko dovoljuje uporabo tudi v nekmetijske namene.
Tožnik ne ugovarja (in kar potrjujejo tudi dokumenti upravnih spisov), da gre v zadevi za investicijo (vgradnjo toplotne črpalke) v stavbo na naslovu ..., ki leži na 94/3, k.o. ..., in da se ta nahaja na območju, kjer je kot prednostni način določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina. To pa so pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je tudi po oceni sodišča organ mogel in moral zaključiti, da tožnik pogojev javnega poziva ne izpolnjuje.
ZDDPO-2 člen 18, 32. ZDavP-2 člen 140, 140/3, 382, 382/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - posojilna pogodba - transferne cene - povezane osebe - davčno (ne)priznani odhodki - obresti od posojil - Vodila (Smernice) OECD - neodvisno tržno načelo - breme dokazovanja - nova dejstva in dokazi
Davčni zavezanec mora v zvezi s transfernimi cenami po določbah prvega odstavka 382. člena ZDavP-2 v zvezi z 18. členom ZDDPO-2 zagotavljati dokumentacijo o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen, in sicer splošno dokumentacijo in posebno dokumentacijo, katere pomembni del je tudi analiza primerljivosti transakcij, ki jo mora po petem odstavku tega člena v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na zahtevo davčnega organa temu dati na razpolago praviloma nemudoma. V skladu z navedenim bi torej moral tožnik, ki je v predloženih davčnih obračunih za kontrolirana obdobja izkazoval, da so odhodki iz naslova presežnih posojil v skladu s primerljivo tržno zadolžitvijo, z dokazi o davčno priznanih odhodkih razpolagati že ob sestavi davčnih obračunov. Breme dokazovanja je po navedenem na zavezancu, kar velja tudi v primeru, če mu davčni organ, kot v obravnavani zadevi, dokazovanje s predpisano dokumentacijo dopusti v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.
Jamstvo iz drugega odstavka 32. člena ZDDPO-2 je lahko izvedeno na različne načine, tudi s patronatsko izjavo, ki sodi med zavarovanja, ki jih je poslovna praksa razvila kot institut utrditve obveznosti. Ta praviloma sicer ne daje tolikšnega jamstva kot poroštvo, bančne garancije ali druge oblike realnega zavarovanja in gre večkrat le za moralno zavezo dajalca izjave, ki ne ustvarja pravno relevantnih posledic, čeprav v poslovnem svetu ustvarja zelo podobne učinke kot poroštvo ali bančna garancija. Njihova vsebina je v praksi različna, zato jih je potrebo obravnavati posamično, v vsakem primeru posebej, pri čemer se kot eno od meril za ugotavljanje jamstva po drugem odstavku 32. člena ZDDPO-2 lahko upošteva in ugotavlja tudi, ali patronatska izjava pomeni pogoj za pridobitev posojila. V obravnavani zadevi že iz izpodbijane odločbe sledi zaključek, da tožnik brez patronatskih izjav pri nepovezanih bankah ne bi dobil posojil pod pogoji, kot jih je.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov se torej uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti. Minister pa lahko na podlagi vloge dovoli drugačne označbe in embalažo, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice.
ZUJIK člen 20, 90, 90/2, 90/3. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 2, 3.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Ker tožena stranka nesporno ni pridobila dodatnega mnenja strokovne Komisije po ponovnem obravnavanju tožnikove vloge in v tej zvezi izpodbijana odločba take obrazložitve tudi ne vsebuje, odločbe zato ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in zakonitosti sprejete odločitve.
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z drugostopenjsko odločbo, ki je bila tožniku vročena dne 9. 1. 2019. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako začel teči v četrtek, 10. 1. 2019. Rok za vložitev tožbe je potekel v ponedeljek, 11. 2. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 20. 2. 2019, torej po poteku zakonsko določenega roka.
Po prvem odstavku 86. člena ZMed mora biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Delež iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena ZMed mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro (prvi odstavek 86.a člena ZMed).
V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi toženka ni izrecno, jasno in konkretizirano opredelila zakonskega pojma "vsa dnevno predvajana glasba" v smislu prvega odstavka 86. člena ZMed, na katerega se sklicuje, in ga tako na podlagi in v skladu z ZMed ni vsebinsko napolnila, to pa je pravno relevantno za materialnopravno presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih pravil.
Pomanjkljive in nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, saj so te namenjene izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in ustrezno obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - materialni pogoj - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
Sporno torej ni, da hiša (poleg ostalega) sodi v skupno premoženje in da delež tožnice na skupnem premoženju znaša 1/2. Do pravnomočne odločitve v navedeni nepravdni zadevi pa ne bo jasno, ali bo hiša po delitvi premoženja sploh v tožničini lasti in če, v katerem delu.
Sicer pa toženka tožnici v zvezi s tem, po presoji sodišča sicer napačnim, stališčem, v tem postopku dodelitve BPP ni omogočila izjave.
Toženka sicer v zvezi s tem navaja, da je tožnici omogočila izjavo v (drugem) postopku št. Bpp 2382/2018. Ker pa je predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je tožnici izjavo omogočila v drugem postopku dodelitve BPP. To pomeni, da tožnici v obravnavanem postopku dodelitve BPP izjava o pravno relevantnih dejstvih oziroma predstavitev tožničinih stališč do ugotovljenih dejstev, ki jih je v tem postopku toženka ugotavljala sama in morebiten predlog za izvedbo dodatnih dokazov s tem v zvezi sploh nista bila omogočena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
ZDT-1 člen 37, 39. ZSS člen 28, 28/1, 28/1-4, 28/2. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (2017) člen 1, 12.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca
Toženka nekatere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev državnotožilskega dela in funkcije, ki jo konkretni državni tožilec opravlja, ter so zato pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi. Zato lahko pretehtajo tudi morebitno ustreznost državnega tožilca po manj pomembnih kriterijih.
Sodišče zato nima pomislekov do stališča toženke, da lahko že slabše oziroma neizpolnjevanje enega od indikatorjev pomeni tudi slabše izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje kriterija sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta v celoti, s tem pa tudi odločilen vpliv na oceno državnotožilske službe, če je takšen vpliv ustrezno utemeljen in pojasnjen.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki na podlagi zakonske določbe opredeljuje kriterij za upravičenost do neprofitnega stanovanja, to upravičenost veže na premoženjsko stanje najemnika brez morebitnih omejitev, torej izključno na vrednost najemnikovega premoženja, in pri tem ne omogoča ne upoštevanja posebnih okoliščin, niti donosnosti tega premoženja oziroma težav v zvezi z njegovim upravljanjem.
V konkretnem primeru je toženka sporno odločitev o tem, kateri letni prihodek, ki ga ima operater iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, je treba upoštevati pri odmeri višine letnega plačila na podlagi obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev, in posledično, kolikšna je višina tega plačila za tožnika za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 (1. točka), oprla na drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1. Za to določbo pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila neustavna.
pojem objekta - povezanost s tlemi - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak
Če objekt ni povezan s tlemi, sploh ne gre za objekt v smislu določb ZGO-1, niti za nezahteven niti enostaven. Sedaj veljavni GZ pa jasno določa, da so tudi prefabrikati, ki so samo postavljeni na tla, objekti.
ZKme-1 člen 34, 34/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 127a.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Toženka se ni opredelila do vprašanja, ali že pravočasna predaja dokumentacije kmetijskemu svetovalcu, ki je del javne službe, katere prednostna naloga je prav svetovanje in pomoč (kmetom) pri uveljavljanju kmetijske politike, ki vnaša poročila brez pooblastila, lahko pomeni, da je tožnik svojo obveznost oddaje poročila izpolnil.
Izpodbijana odločba nima obrazložitve o tem, zakaj, glede na to, da gre v obravnavanem primeru za montažni tipski objekt (Jelovica, TIP MHS 8-40), tlorisne površine in višine stavbe ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem, zato je ni mogoče preizkusiti.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 33, 33/1. ZBPP člen 10, 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tuj državljan - vzajemnost - verjeten izgled za uspeh - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - odvetnik
Tožeča stranka s tožbo zahteva popravek članka, ki ne vsebuje prikaza nasprotnih dejstev, zato upoštevaje sodno prakso iz tega razloga zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - konkretizacija že podanih navedb - javna korist
Tožnik zatrjuje, da ne bo pridobil izkušenj in reference na konkretnem projektu, česar ni mogoče finančno ovrednotiti in gre zato za nepopravljivo škodo. Tožnikova opredelitev težko popravljive škode ni v celoti sprejemljiva, kajti tožnik se najprej sklicuje na dejstvo, da je od samega začetka vodil projekt ... športni park, po izdaji izpodbijane odločbe pa ga ne more več. S tem ni dovolj konkretiziral težko popravljive škode v skladu z omenjenimi standardi sodne prakse.
društvo - registracija društva - vpis v register društev
Tudi po mnenju sodišča iz imena novo registrirane zveze društev jasno izhaja, da gre za povezovanje društev, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma imajo sedež na tem območju, medtem ko iz imena tožnice, to je imena Športno društvo Ankaran, izhaja, da gre za združevanje fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma s sedežem na tem območju. Razlika med načinom združevanja v društvo oziroma zvezo je po mnenju sodišča taka, da ob normalni skrbnosti, ki se pričakuje v pravnem prometu, zamenjava ni mogoča.
Ankaran je zemljepisno ime, ki ni zaščiteno, zato se ga lahko uporablja brez predhodnega soglasja kateregakoli državnega ali lokalnega organa. Kolikor pa bi želel predlagatelj registracije zveze društev uporabiti ime lokalne skupnosti, v konkretnem primeru ime Občine Ankaran, bi si moral pridobiti njeno soglasje, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.