ZDDPO-2 člen 18, 32. ZDavP-2 člen 140, 140/3, 382, 382/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - posojilna pogodba - transferne cene - povezane osebe - davčno (ne)priznani odhodki - obresti od posojil - Vodila (Smernice) OECD - neodvisno tržno načelo - breme dokazovanja - nova dejstva in dokazi
Davčni zavezanec mora v zvezi s transfernimi cenami po določbah prvega odstavka 382. člena ZDavP-2 v zvezi z 18. členom ZDDPO-2 zagotavljati dokumentacijo o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen, in sicer splošno dokumentacijo in posebno dokumentacijo, katere pomembni del je tudi analiza primerljivosti transakcij, ki jo mora po petem odstavku tega člena v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na zahtevo davčnega organa temu dati na razpolago praviloma nemudoma. V skladu z navedenim bi torej moral tožnik, ki je v predloženih davčnih obračunih za kontrolirana obdobja izkazoval, da so odhodki iz naslova presežnih posojil v skladu s primerljivo tržno zadolžitvijo, z dokazi o davčno priznanih odhodkih razpolagati že ob sestavi davčnih obračunov. Breme dokazovanja je po navedenem na zavezancu, kar velja tudi v primeru, če mu davčni organ, kot v obravnavani zadevi, dokazovanje s predpisano dokumentacijo dopusti v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.
Jamstvo iz drugega odstavka 32. člena ZDDPO-2 je lahko izvedeno na različne načine, tudi s patronatsko izjavo, ki sodi med zavarovanja, ki jih je poslovna praksa razvila kot institut utrditve obveznosti. Ta praviloma sicer ne daje tolikšnega jamstva kot poroštvo, bančne garancije ali druge oblike realnega zavarovanja in gre večkrat le za moralno zavezo dajalca izjave, ki ne ustvarja pravno relevantnih posledic, čeprav v poslovnem svetu ustvarja zelo podobne učinke kot poroštvo ali bančna garancija. Njihova vsebina je v praksi različna, zato jih je potrebo obravnavati posamično, v vsakem primeru posebej, pri čemer se kot eno od meril za ugotavljanje jamstva po drugem odstavku 32. člena ZDDPO-2 lahko upošteva in ugotavlja tudi, ali patronatska izjava pomeni pogoj za pridobitev posojila. V obravnavani zadevi že iz izpodbijane odločbe sledi zaključek, da tožnik brez patronatskih izjav pri nepovezanih bankah ne bi dobil posojil pod pogoji, kot jih je.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov se torej uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti. Minister pa lahko na podlagi vloge dovoli drugačne označbe in embalažo, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina - imetnik stanovanjske pravice - odločba Ustavnega sodišča
Tožnica ni bivša imetnica stanovanjske pravice, temveč je bil bivši imetnik stanovanjske pravice njen oče (posledično to tudi pomeni, da tožnica tudi ni imela položaja zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja), zato se na 195. člen SZ-1 ne more (več) sklicevati, ne glede na to, da je bila ta določba razveljavljena le glede pridobitve neprofitnih stanovanj na javnih razpisih.
zaščitena kmetija - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - rok za obnovo postopka - objektivni rok - subjektivni rok za obnovo - obstoj kaznivega dejanja
Organ bi moral pri ugotavljanju, ali je bil predlog vložen v okviru objektivnega roka, upoštevati, da za obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP (odločba izdana kot posledica kaznivega dejanja, npr. na podlagi ponarejene listine) triletni rok, ki teče od dokončnosti odločbe, ni absoluten, saj je v petem odstavku 263. člena ZUP zanj določena izjema; to za obravnavani primer zlasti velja, ker spisne listine izkazujejo, da je nastopila pravnomočnost kazenske sodbe na dan 26. 11. 2009, torej po tem, ko je 6. 12. 2008 že iztekel triletni rok od dokončnosti odločbe. Ali je bil predlog vložen v okviru subjektivnega roka, pa bi organ moral ugotavljati na podlagi 2. točke prvega odstavka 263. člena ZUP (ki določa, da znaša en mesec od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo), upoštevaje navedbe v predlogu za obnovo postopka, da sta vlagatelja predloga prejela pravnomočno kazensko sodbo ... z dne 22. 10. 2009 na dan vložitve predloga 3. 11. 2010 ter dokazni predlog za (njuno) zaslišanje.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - trditveno breme
Tudi po stališčih Ustavnega sodišča za varovanje osebne koristi ne zadostuje, da ima podlago v kakšni pravni normi, pač pa je potrebno tudi, da je izkazana možnost neposredne prizadetosti.
Izkazovanje pravnega interesa za vstop v postopek se mora nanašati na konkretno upravno stvar.
ZSRR-2 člen 27, 27/1, 27/2, 27/3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 22, 22/3.
zaposlovanje - brezposelnost - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - delodajalec - trditveno in dokazno breme
Zakonsko ureditev spodbude za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz 27. člena ZSRR-2 je po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da lahko uveljavlja povračilo plačanih prispevkov tisti delodajalec, ki ima sedež in dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo, in sicer po prikrajšanih delavcih, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, ki na problemskem območju z visoko brezposelnostjo dejansko opravljajo delo. Spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je namenjena delodajalcem s sedežem na takih območjih, in za zaposlene delavce, ki zanj delo opravljajo na takih območjih, saj je namen spodbude povečanje zaposlenosti na območjih z visoko brezposelnostjo.
Na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, je glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 bilo trditveno in dokazno breme, da delavci delo dejansko opravljajo oziroma so opravljali v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.
ZUJIK člen 20, 90, 90/2, 90/3. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 2, 3.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Ker tožena stranka nesporno ni pridobila dodatnega mnenja strokovne Komisije po ponovnem obravnavanju tožnikove vloge in v tej zvezi izpodbijana odločba take obrazložitve tudi ne vsebuje, odločbe zato ni mogoče preizkusiti z vidika pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in zakonitosti sprejete odločitve.
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z drugostopenjsko odločbo, ki je bila tožniku vročena dne 9. 1. 2019. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako začel teči v četrtek, 10. 1. 2019. Rok za vložitev tožbe je potekel v ponedeljek, 11. 2. 2019. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 20. 2. 2019, torej po poteku zakonsko določenega roka.
ZKme-1 člen 34, 34/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 127a.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Toženka se ni opredelila do vprašanja, ali že pravočasna predaja dokumentacije kmetijskemu svetovalcu, ki je del javne službe, katere prednostna naloga je prav svetovanje in pomoč (kmetom) pri uveljavljanju kmetijske politike, ki vnaša poročila brez pooblastila, lahko pomeni, da je tožnik svojo obveznost oddaje poročila izpolnil.
brezplačna pravna pomoč - materialni pogoj - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
Sporno torej ni, da hiša (poleg ostalega) sodi v skupno premoženje in da delež tožnice na skupnem premoženju znaša 1/2. Do pravnomočne odločitve v navedeni nepravdni zadevi pa ne bo jasno, ali bo hiša po delitvi premoženja sploh v tožničini lasti in če, v katerem delu.
Sicer pa toženka tožnici v zvezi s tem, po presoji sodišča sicer napačnim, stališčem, v tem postopku dodelitve BPP ni omogočila izjave.
Toženka sicer v zvezi s tem navaja, da je tožnici omogočila izjavo v (drugem) postopku št. Bpp 2382/2018. Ker pa je predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je tožnici izjavo omogočila v drugem postopku dodelitve BPP. To pomeni, da tožnici v obravnavanem postopku dodelitve BPP izjava o pravno relevantnih dejstvih oziroma predstavitev tožničinih stališč do ugotovljenih dejstev, ki jih je v tem postopku toženka ugotavljala sama in morebiten predlog za izvedbo dodatnih dokazov s tem v zvezi sploh nista bila omogočena, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki na podlagi zakonske določbe opredeljuje kriterij za upravičenost do neprofitnega stanovanja, to upravičenost veže na premoženjsko stanje najemnika brez morebitnih omejitev, torej izključno na vrednost najemnikovega premoženja, in pri tem ne omogoča ne upoštevanja posebnih okoliščin, niti donosnosti tega premoženja oziroma težav v zvezi z njegovim upravljanjem.
ZDT-1 člen 37, 39. ZSS člen 28, 28/1, 28/1-4, 28/2. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (2017) člen 1, 12.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca
Toženka nekatere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev državnotožilskega dela in funkcije, ki jo konkretni državni tožilec opravlja, ter so zato pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi. Zato lahko pretehtajo tudi morebitno ustreznost državnega tožilca po manj pomembnih kriterijih.
Sodišče zato nima pomislekov do stališča toženke, da lahko že slabše oziroma neizpolnjevanje enega od indikatorjev pomeni tudi slabše izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje kriterija sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta v celoti, s tem pa tudi odločilen vpliv na oceno državnotožilske službe, če je takšen vpliv ustrezno utemeljen in pojasnjen.
pojem objekta - povezanost s tlemi - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak
Če objekt ni povezan s tlemi, sploh ne gre za objekt v smislu določb ZGO-1, niti za nezahteven niti enostaven. Sedaj veljavni GZ pa jasno določa, da so tudi prefabrikati, ki so samo postavljeni na tla, objekti.
V konkretnem primeru je toženka sporno odločitev o tem, kateri letni prihodek, ki ga ima operater iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, je treba upoštevati pri odmeri višine letnega plačila na podlagi obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev, in posledično, kolikšna je višina tega plačila za tožnika za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 (1. točka), oprla na drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1. Za to določbo pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila neustavna.
Po prvem odstavku 86. člena ZMed mora biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Delež iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena ZMed mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro (prvi odstavek 86.a člena ZMed).
V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi toženka ni izrecno, jasno in konkretizirano opredelila zakonskega pojma "vsa dnevno predvajana glasba" v smislu prvega odstavka 86. člena ZMed, na katerega se sklicuje, in ga tako na podlagi in v skladu z ZMed ni vsebinsko napolnila, to pa je pravno relevantno za materialnopravno presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih pravil.
Pomanjkljive in nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, saj so te namenjene izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in ustrezno obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
koncesije - javna služba - ocenjevanje vloge - finančna sredstva - raziskovalna dejavnost
Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 66. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - občinska javna cesta - javna pot
V obravnavanem primeru gre za poseg na javni poti, zato je treba vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici graditi, priložiti notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).
Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.
Iz tožnikovih navedb o napačni vročitvi odločbe, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, torej izhaja, da tožnik pritožbe zoper izpodbijano odločbo, zaradi domnevno napačne vročitve, sploh ni vložil. Nevložitev pritožbe pa je procesna ovira za dopustnost upravnega spora. Iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1 namreč izhaja, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Iz povedanega izhaja, da se v dvostopenjskem upravnem postopku upravni akt lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Zato tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati zakonitosti navedene odločbe, saj zoper njo pritožba ni bila vložena.