Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).
Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.
Iz tožnikovih navedb o napačni vročitvi odločbe, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, torej izhaja, da tožnik pritožbe zoper izpodbijano odločbo, zaradi domnevno napačne vročitve, sploh ni vložil. Nevložitev pritožbe pa je procesna ovira za dopustnost upravnega spora. Iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1 namreč izhaja, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Iz povedanega izhaja, da se v dvostopenjskem upravnem postopku upravni akt lahko izpodbija v upravnem sporu le, če je pritožba zoper njega zavrnjena. Zato tožnik v tem upravnem sporu ne more izpodbijati zakonitosti navedene odločbe, saj zoper njo pritožba ni bila vložena.