Tožnik ne zatrjuje, da bi imel preživninsko obveznost za družinske člane, pač pa le, da se kot samozaposlen v kulturi s prejetimi honorarji težko preživlja in da sodišče prve stopnje te specifike pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ni upoštevalo. Vrhovno sodišče zavrača kot neutemeljen tudi ta pritožbeni ugovor, saj je sodišče prve stopnje moralo ob pravilni uporabi prvega in četrtega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevati vse prihodke, ki jih je tožnik pridobil v času pred vložitvijo revizije, in oceniti, ali bi plačilo 164,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.
Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji, člen 20, 20//6.
kmetijstvo - dodelitev nepovratnih sredstev - dovoljena revizija - vrednostni pogoj - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa – nepopolna vloga – skladnost podatkov v vlogi z registrom kmetijskih gospodarstev
Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje sta pravilno zavrnila revidentov ugovor, ki se nanaša na zatrjevano nepopolno in nejasno vlogo. Revidentova vloga namreč ni bila niti nepopolna niti nejasna, temveč podatki, ki jih je revident navedel v vlogi, niso bili skladni s podatki RKG. V takšnem primeru pa ne pridejo v poštev določbe, ki se nanašajo na postopanje z nepopolno ali nerazumljivo vlogo. Navedenega neskladja tudi ne bi moglo odpraviti za nazaj, saj je bilo treba po izrecni zahtevi javnega razpisa vse pogoje izpolnjevati že ob oddaji vloge.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZGO-1 člen 150, 150/3, 152.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka – zavrženje tožbe inšpekcijskega zavezanca – pravni interes – poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Inšpekcijska postopka zaradi nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1 in zaradi uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja po tretjem odstavku 150. člena ZGO-1 sta dva različna in samostojna inšpekcijska postopka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Zato ustavitev inšpekcijskega postopka zaradi nelegalne gradnje ne pomeni nujno in avtomatično tudi ustavitev inšpekcijskega postopka zaradi uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZASP člen 161, 161/1, 162, 162/1, 162/2, 162/4.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo – posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva – odprava ugotovljenih nepravilnosti – pristojnost skupščine kolektivne organizacije – sprejem oziroma dopolnitev aktov
Po drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb izvajanja nadzora.
Po 1. točki 148. člena ZASP je statut kolektivne organizacije akt, ki določa organe in njihova pooblastila in mora biti glede na 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP v skladu z zakonom, sicer je to razlog za zavrnitev dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Zato po presoji Vrhovnega sodišča nesprejem aktov, navedenih v izpodbijanem sklepu Urada, s strani revidentkine skupščine, predstavlja kršitev 3. točke prvega odstavka 161. člena ZASP, saj je revidentka za sprejem teh aktov v 22. členu Statuta v skladu z zakonom pooblastila revidentkino skupščino kot zbor njenih članov.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – predujem za stroške stečajnega postopka – finančni položaj pravne osebe
Izpolnjenost pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po šestem odstavku 233. člena ZFPPIPP, oziroma kdaj se šteje, da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, je treba presojati glede na določbe ZFPPIPP (npr. 10., 14. člen).
Odločitev v obravnavani zadevi je sicer odvisna od vprašanja, ki ga izpostavlja revidentka, vendar pa je upoštevaje namen Uredbe, ki mora biti spoštovan pri vsakem posegu, ki bi lahko škodljivo vplival na okolje, in upoštevaje določbe ZVO-1, na podlagi katerega je bila Uredba sprejeta, že po naravi stvari povsem jasno, da se (tudi) določba prvega odstavka 31. člena Uredbe, ki je umeščena v poglavje o načrtovanju in gradnji odlagališča, uporablja pri vsakem tovrstnem posegu v okolje, torej tudi pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja za razširitev že obstoječega odlagališča (nenevarnih) odpadkov, pri čemer gre v obravnavani zadevi za precejšnjo razširitev obstoječega odlagališča. Upoštevaje navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča določba prvega odstavka 31. člena Uredbe jasna in ne potrebuje posebne razlage. Zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na zgoraj navedene kriterije. Odgovor nanj ni potreben in ne bi v ničemer pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZUP člen 298. ZGO-1 člen 152, 158. ZIN člen 19, 20.
ukrep gradbenega inšpektorja – izvršba s posredno prisilitvijo - sklep o plačilu izrečene denarne kazni – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dejansko stanje ugotovljeno s strani uradne osebe
S sklepom o plačilu denarne kazni, izdanim na podlagi 298. člena ZUP, praviloma ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. O njihovih pravicah je odločeno z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
Odločitev drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopnega organa, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Če iz tožbe in tožbenega predloga nedvomno izhaja, da je tožba vložena zoper drugostopenjski akt, taka tožba ni pomanjkljiva ali nepopolna.
zastaranje – pretrganje zastaranja – unovčenje akceptnega naloga pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet
Da se zastaranje pretrga, mora biti namen upnikovega dejanja ugotovitev, zavarovanje ali izterjava terjatve (388. člen ZOR). Vnovčenje akceptnega naloga pa ni takšno ravnanje in Agencija Republike Slovenije za plačilni promet ni pristojni organ iz 388. člena ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - DAVKI
VS4001912
ZPP člen 286. ZOR člen 361. ZPPSL člen 43.
zastaranje – prekluzija ugovora zastaranja – materialnopravni ugovor – prisilna poravnava – vrnitev preveč plačanega davka
Kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij. In to ne glede na to, ali je posamezna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje ali tožeča stranka.
Po določbi 43. člena ZPPSL upniki prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Terjatev, vezana na odložni pogoj nastane z dnem, ko se odložni pogoj izpolni.
dokazi - izvedba dokazov – pritožbena obravnava – ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje – dopuščena revizija
Glavno obravnavo je treba opraviti vedno, ko je treba ponoviti (vse ali le nekatere) dokaze, ki jih je sicer izvedlo že sodišče prve stopnje. Določba ne pušča nobene možnosti, da bi drugostopenjsko sodišče izvedlo dokaze kako drugače (na seji senata).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revident zatrjuje, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ta njegov očitek pa je na njegovih navedbah mogoče logično utemeljiti le tako, da bi moral biti materialnopravni zaključek sodišč drugačen, če bi ga oprli na drugačno dejansko stanje: ne takšno, kot sta ga ugotovili sodišči, marveč takšno, kot ga skuša sam prikazati in uveljaviti z revizijskimi navedbami. Izkaže se torej, da revident nasprotuje dejanskemu stanju. Pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja revizijsko sodišče ne more preverjati.
pritožba zoper sklep - postulacijska sposobnost – pritožba zoper sodbo – nedovoljeno pravno sredstvo
Če je stranka sama vložila pritožbo in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
Za dovoljenost pritožbe po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje in da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, sicer v upravnem sporu pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga - predlog za dopustitev revizije zoper sklep – sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe
Sklepa o pritožbi zoper sklep o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti med sklepe, s katerimi bi bil postopek pravnomočno končan, ni mogoče uvrstiti, zato revizija zoper njega ni dovoljena in je tudi Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005191
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSPJS člen 3a, 3a/4, 23, 23/1, 28, 28/2.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za dvojezičnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožeča stranka upravičena do dodatka za dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena tega zakona.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bilo delovno razmerje odpovedano iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010, pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – dodatno sredstvo izvršbe
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu – pokojnina – zavrženje predloga
Predmet spora v tej zadevi se dejansko nanaša na odmero in plačilo družinske pokojnine. Gre torej za spor o pravici iz socialnega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katerem je na podlagi določb 4. točke 31. člena ZDSS-1 revizija zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje že po zakonu dovoljena, neglede na določbe 367. člena ZPP.
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 371, 371/1-11, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum – koluzijska nevarnost - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ob oceni, da gre za nespremenjene okoliščine glede obstoja utemeljenega suma, v sklepu o podaljšanju pripora zadošča sklicevanje na pravnomočen sklep o preiskavi.