• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>
  • 181.
    Sodba II Ips 590/2009
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS0015029
    ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ODZ paragraf 943.
    zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - darilna pogodba - darilna obljuba - ustno sklenjena darilna pogodba - obličnost - nepremičnina kot predmet darila
    Na tožničin pritožbeni očitek smiselno v smeri kršitve določbe drugega odstavka 287. člena ZPP v postopku na prvi stopnji, sedaj nadgrajen in uveljavljan kot revizijski razlog kršitve temeljnega procesnega načela kontradiktornosti postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se je sodišče druge stopnje odzvalo tako, da je izostanek obrazložitve sklepa o zavrnitvi tožničinega dokaznega predloga za zaslišanje priče v prvostopenjski sodbi „nadomestilo“ s svojimi razlogi. Taka nadomestitev razlogov v postopku na drugi stopnji ni nujno vselej neupoštevna; upoštevna je, ko je stranki z dopolnitvijo omogočeno spoznati razloge sodišča za zavrnitev njenega dokaznega predloga, in ko so ti razlogi dokaznopravno sprejemljivi.

    Tožnica se je sklicevala le na ustno sklenjeno darilno pogodbo med njo kot obdarjenko in očetom kot darovalcem. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost tudi že po v času domnevne sklenitve še upoštevnih pravnih pravilih zahtevala (z namenom obvarovanja darovalca pred lahkomiselnostjo) stroga obličnost – ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 Občnega državljanskega zakonika), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta.
  • 182.
    Sodba II Ips 974/2008
    9.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VS0015213
    OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. SPZ člen 96, 96/2. ZTLR člen 39, 39/2.
    solastna nepremičnina – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – onemogočanje uporabe solastniku – uporabnina – določitev višine uporabnine
    Sodišči sta ravnali prav, ko sta za kriterij določitve višine uporabnine (poleg velikosti tožnikovega idealnega deleža) uporabili ugotovljeno povprečno tržno najemno vrednost sporne nepremičnine v celoti in neupoštevaje možnost, dejansko pa veliko verjetnost, da zaradi toženčevega bivanja v njej in zaradi njegovega odpora do dajanja kateregakoli dela te nepremičnine v najem, s to nepremičnino (ali njenim delom) najbrž sploh ne bi bilo mogoče ustvarjati najemnine.
  • 183.
    Sodba II Ips 868/2008
    9.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS0014871
    ZOR člen 816.
    prodaja nepremičnine - pogodba o posredovanju – posredovanje pri prodaji nepremičnine - preklic naročila
    Po določbi 816. člena ZOR namreč naročitelj lahko prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. V času, ko je toženka hišo prodala s posredovanjem drugega nepremičninskega posrednika, je torej s tožnico sklenjena pogodba ni več zavezovala in ji ni mogoče očitati, da ji je bila nezvesta oziroma da jo je kršila.
  • 184.
    Sodba in sklep II Ips 438/2008
    9.2.2012
    LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VS0015069
    SZ člen 111-130. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 33. ZPN člen 7. ZOR člen 210.
    lastninjenje stanovanj – dolžnost prodati stanovanje – pridobitev lastninske pravice – imetništvo stanovanjske pravice – ničnost prodajne pogodbe - ugotovitvena tožba – izbrisna tožba – dobra vera – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
    Po presoji revizijskega sodišča je potrebno ravnanje strank ovrednotiti v smeri spoštovanja načela vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic. Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče sklepati, da bi kupci lahko vedeli, da je tožnica (morebiti) originarno pridobila lastninsko pravico na sporni nepremični oziroma da obstaja dvom v pravni položaj vpisane osebe. Kupcem v tem primeru ni mogoče naložiti raziskovalne dolžnosti, da preiščejo pravno stanje nepremičnin. Prav tako ni mogoče sklepati, da niso bili v dobri veri. Ker so kot (bivši) imetniki stanovanjske pravice imeli pravico do odkupa stanovanja, so s trenutkom sklenitve posameznih prodajnih pogodb pridobili lastninsko pravico. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika prenehala.
  • 185.
    Sklep I R 20/2012
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0014972
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – protipravnost ravnanja pristojnega sodišča
    Drug tehtni razlog v smislu navedene zakonske določbe predstavlja tudi postulat objektivne nepristranskosti sodišča, ki naj bi izključil vsak dvom, s katerim bi bilo lahko omajano zaupanje strank v odločanje določenega sodišča. V tem kontekstu je zlasti pomembna percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
  • 186.
    Sklep II DoR 191/2011
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VS0014943
    ZPP člen 190.
    dopuščena revizija - odtujitev stvari, o kateri teče pravda – posest - prenos posesti
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da prenos posesti od neposrednega posestnika k posrednemu posestniku ne predstavlja odtujitve v smislu 190. člena ZPP.
  • 187.
    Sodba I Up 60/2012
    9.2.2012
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1013307
    ZMZ člen 43, 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 55, 55/1-6, 51/3. ZTuj-1 člen 75.
    mednarodna zaščita – omejitev gibanja – istovetnost prosilca - odložitev odstranitve – potrebnost ukrepa
    Ker je prosilec brez kakršnegakoli dokumenta, poleg tega pa je večkrat „spreminjal“ svoje osebne podatke, mu je utemeljeno omejeno gibanje na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ, ker pa je zaprosil (ponovno) za mednarodno zaščito po tem, ko je izvedel, da je v postopku odstranitve iz države po ZTuj-1, pa tudi na podlagi druge alineje prvega odstavka 51. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
  • 188.
    Sklep I Up 61/2012
    9.2.2012
    UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1013557
    ZUS-1 člen 22, 22/2, 47, 48. ZMZ člen 13. ZPP člen 7.
    mednarodna zaščita - postulacijska sposobnost v upravnem sporu – predhodno vprašanje - prekinitev upravnega spora – posebna ureditev v 13. členu ZMZ
    Po oceni Vrhovnega sodišča je določba drugega odstavka 13. člena ZMZ v razmerju do 22. člena ZUS-1 specialna določba, ki pomeni zakonsko izjemo od pravila, da lahko stranka v upravnem sporu v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Zato je (poleg pritožbe, vložene po odvetnici) v obravnavanem primeru tudi pritožba, vložena po svetovalcu za begunce, sprejeta v obravnavo kot dovoljena.

    Vprašanje, zaradi katerega je bil v obravnavanem primeru prekinjen postopek, ni vprašanje, ki bi sodilo v pristojnost kakšnega drugega sodišča, ampak je to vprašanje, ki sodi prav v pristojnost „sodečega“ sodišča. Če tu v postopku tožečo stranko zastopa nekdo, ki je po zakonu ne more zastopati, mora to po uradni dolžnosti ugotoviti to sodeče sodišče samo in nihče drug. Zato je nepravilna presoja, da gre za predhodno vprašanje in zato tudi odločitev, da je obligatorna prekinitev postopka.
  • 189.
    Sklep I R 12/2012
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014961
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča – strokovna sodelavka
    Okoliščina, da je hči stranke postopka kot strokovna sodelavka zaposlena pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njeni zadevi, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
  • 190.
    Sodba II Ips 297/2010
    9.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0014907
    OZ člen 39, 40, 86, 255, 256, 260
    darilna pogodba - ničnost pogodbe - actio pauliana - nedopusten nagib - neodplačna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - dogovor o priznanju deležev na skupnem premoženju

    Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti.

  • 191.
    Sodba II Ips 723/2008
    9.2.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015078
    OZ člen 179.
    povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – nevšečnosti med zdravljenjem – telesne bolečine – višina odškodnine
    Napačno je stališče sodišč, da gre pri neugodnostih med zdravljenjem kot je imobilizacija zloma z minerva mavcem, ki je trajala dobrih pet mesecev, za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Takšne nevšečnosti med zdravljenjem sodna praksa obravnava v okviru odškodnine za telesne bolečine.
  • 192.
    Sodba II Ips 256/2008
    9.2.2012
    STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015126
    OZ člen 376, 1060. SZ člen 125, 125/2, 125/4. ZOR člen 277.
    privatizacija stanovanj – stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu – pravice imetnika stanovanjske pravice – nakup nadomestnega stanovanja pod ugodnimi pogoji – oblikovalno upravičenje – pristanek lastnika na prodajo – odškodnina – zakonske zamudne obresti – prepoved ulta alterum tantum
    ''Pravice'' nosilcev stanovanjske pravice iz četrtega in naslednjih odstavkov 125. člena SZ ab initio niso pravice (v ožjem smislu), ampak oblikovalna upravičenja oziroma opcije. Pravice postanejo šele, če in ko se izpolni opcijski predpogoj: denacionalizacijski upravičenci stanovanj, na katerih so obstajale stanovanjske pravice, so morali nasprotovati, odkloniti soglasje k nameravanemu nakupu denacionaliziranega stanovanja (prim. četrti odstavek 125. člena SZ). Ta predpogoj pa v predmetnem primeru ni bil izpolnjen.
  • 193.
    Sklep I Up 216/2011
    9.2.2012
    UPRAVNI SPOR
    VS1013271
    ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZSPDPO člen 3, 28.
    oddaja javnih površin za izvedbo javne prireditve – akt poslovanja občine – stranka v postopku – poseg v pravice ali pravne koristi – zavrženje tožbe
    Akt o oddaji javnih površin za namen javne prireditve je akt poslovanja občine. Zakon tretjim osebam ne daje pravice sodelovanja pri sprejemu takšnega akta, zato z zavrženjem zahteve za udeležbo v postopku sprejemanja akta poslovanja, ki ni upravna ali druga javnopravna zadeva, ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico ali pravno korist, ki bi jo lahko tožnik varoval v upravnem sporu.
  • 194.
    Sklep I G 1/2012
    9.2.2012
    UPRAVNI SPOR – ZAVAROVALNO PRAVO
    VS1013439
    ZUS-1 člen 32, 32/2. ZZavar člen 238, 238/6-7, 281, 281/2, 321.
    dovoljenje za opravljanje zavarovalnega zastopanja – odvzem dovoljenja – začasna odredba
    Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v upravnem sporu ne bi bilo mogoče odpraviti.
  • 195.
    Sklep Cp 18/2011
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS0014894
    ZMZPP člen 4, 94. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZPP člen 353.
    priznanje notarskega zapisa, sklenjenega v R Hrvaški – zasebna listina – učinek pravnomočnosti
    Notarski zapis ni sodna odločba ali poravnava in ne odločba drugega organa. Čeprav ima učinek neposredne izvršljivosti, je še vedno zasebna listina in ne akt, izdan v postopku pred oblastnim organom države; res ima s sodno poravnavo nekatere skupne točke: oba potrjujeta obstoj terjatve, oba se izpodbijata zaradi napak volje, predmet notarskega zapisa je lahko le obveznost, glede katerih je dovoljena poravnava (primerjaj zadevi II Ips 479/2008 in II Ips 75/2006), vendar pa nima, kar je odločilno, učinka pravnomočnosti.
  • 196.
    Sodba II Ips 835/2009
    9.2.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015009
    OZ člen 131, 134, 179. URS člen 35, 39. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1.
    varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost izdajatelja časopisa - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – medijska osebnost - objava fotografij v medijih – višina odškodnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi sodbe – obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
    V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o pravno zavarovanem interesu javnosti, da bi tožnico opazovala v medijih, kako je bila na skrivaj posneta gola, ko je v odmaknjeni naravi na dopustu z družino. Toženka z objavo spornih fotografij ni uresničevala svobode novinarskega izražanja (39. člen URS), temveč je zasledovala zgolj željo po senzaciji.

    Revidentka sodišču druge stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do pritožbenih očitkov glede obstoja duševnih bolečin. Gre namreč le za ponovitev navedb, ki jih je toženka podala že na prvi stopnji in je nanje tudi dobila odgovor. Ker se s temi razlogi toženka v pritožbi ni konkretno soočila, takšno postopanje ne terja odgovora pritožbenega sodišča, ki bi presegal sklicevanje na razloge sodišča prve stopnje. Poleg tega je iz argumentov izpodbijane sodbe mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je pritožbeno sodišče prišlo do zaključka o neutemeljenosti omenjenih pritožbenih navedb.
  • 197.
    Sklep I R 21/2012
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014714
    ZPP člen 66, 67, 70, 70-6.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper sodnike pristojnega sodišča - izločitveni razlogi

    Obstoj pogojev za delegacijo pristojnosti je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka. Zato ni mogoče uvrstiti med razloge za delegacijo pristojnosti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnic oziroma sodnikov sodišča, podkrepljenega z njenim nezadovoljstvom s postopanjem in odločanjem stvarno in krajevno pristojnega sodišča v drugih sodnih postopkih, v katerih je (bila) udeležena kot stranka, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev sodišča v (celo drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku odločanja o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.

  • 198.
    Sodba II Ips 918/2008
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015057
    ZPP člen 339, 339/2-14.
    izrek sodbe – vključitev imena in priimka strank v postopku v izrek sodbe
    Popolnoma neutemeljena je revizijska trditev, da je izrek izpodbijane sodbe neprecizen in nedorečen, ker nikjer v izreku ni naveden priimek in ime pravdnih strank, temveč sta opredeljeni le kot tožena (po nasprotni tožbi tožeča) in tožeča (po nasprotni tožbi tožena) stranka. Iz uvoda izpodbijane odločbe popolnoma jasno in nedvoumno izhaja za katere stranke postopka gre, saj sta tam stranki navedeni z imenom in priimkom in ni nobene potrebe po tem, da bi se to skozi celotno odločbo ponavljalo.
  • 199.
    Sodba I Up 59/2012
    9.2.2012
    UPRAVNI SPOR – PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1013445
    ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51/5, 59, 59/1-3.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - rezultati o obstoju prstnih odtisov - sorazmernost ukrepa
    Tretja alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ določa kot pogoj za nastanitev v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 51. člena ZMZ pridobitev rezultatov o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC. Zato je za omejitev gibanja po tej določbi dejansko dovolj že pridobitev rezultatov iz baze EURODAC.

    V obravnavani zadevi je tožena stranka odredila prosilcu omejitev gibanja na prostore Centra za tujce, kar je v skladu z ZMZ, ki v drugem odstavku 51. člena določa, da se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma oziroma njegove izpostave ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali ministrstva, kar Center za tujce vsekakor je. Zadostna je tudi obrazložitev, da nastanitev v navedeni izpostavi ministrstva onemogoča nadaljnje ilegalno prehajanje državnih meja ter omogoča realizacijo predaje prosilca.

    Vrhovno sodišče zavrača tudi pritožbeni ugovor, da je ukrep nesorazmeren in da bi bilo treba izreči milejši ukrep za zagotovitev tožnikove prisotnosti. Tožniku je bil namreč že odrejen milejši ukrep v Švici, kjer je moral prebivati na določenem območju, vendar je od tam nesporno samovoljno odšel, nato pa ilegalno prestopil nekaj državnih meja. Zato milejši ukrep, kot je odreditev omejitve gibanja, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne bi bil utemeljen oziroma zadosten.
  • 200.
    Sklep I R 8/2012
    9.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015041
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonita zastopnica stranke kot uslužbenka pristojnega sodišča – izvršilni postopek – izterjava preživnine – objektivna nepristranskost sodišče
    Utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti:

    upnikova zakonita zastopnica uslužbenka stvarno in krajevno pristojnega sodišča (vodja strojepisk);

    po številu zaposlenih majhno sodišče, na katerem so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane:

    razmerje med upnikovo zakonito zastopnico in dolžnikom je zelo zaostreno.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>