ZPP člen 8, 215, 244, 339/2-14. ZM člen 16, 16/1, 31. OZ člen 6. ZOR člen 18.
menično poroštvo – ugovor iz temeljnega razmerja – ugovor meničnega prava – prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice
Tožeča stranka je bila upnica iz temeljnega obligacijsko pravnega razmerja oziroma remitentka in prva menična upnica v smislu meničnega prava. Družba T., dolžnica iz temeljnega razmerja in glavna menična dolžnica, je bila trasat. Toženka se je s podpisom avala zavezala kot njen porok. Glede na tako razmerje med navedenimi subjekti pa je sodišče ne le smelo, temveč moralo obravnavati toženkin ugovor iz temeljnega razmerja in ugovor meničnega prava o prekoračitvi pooblastila za izpolnitev bianco menice. Abstraktnost menice velja le za regresne menične zavezance; ti zaradi tega načela ne morejo uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla (prvi odstavek 16. člena ZM) in tudi ne ugovorov, ki se nanašajo na pooblastilo za izpolnitev bianco menice (drugi odstavek istega člena), ne velja pa načelo abstraktnosti za glavne menične zavezance v razmerju do remitenta kot prvega meničnega upnika.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/1. SPZ člen 9, 44, 44/2.
stvarna služnost – priposestvovanje – dobra vera – omejitev priposestvovanja – razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretiziranost revizijskih razlogov
Drži, da se dobra vera domneva (9. člen SPZ) in da bi morala tožnica izkazati dejanske okoliščine, ki nasprotujejo uporabi drugega odstavka 44. člena SPZ. Po presoji revizijskega sodišča je tožnica to tudi storila, saj je ugotovljeno, da sta toženca ob nakupu nepremičnine vedela, da gre za pot, ki jo uporablja tožnica. Takšno dejansko stanje ne omogoča drugačnega materialnopravnega zaključka, kot da je bila domneva o dobri veri tožencev izpodbita in da niso podani pogoji za uporabo drugega odstavka 44. člena SPZ.
dovoljena revizija – vrednostni pogoj – podržavljena le zemljišča ali tudi stavb – neizdaja odločbe po 8. členu ZNNZ - prisilni odvzem posesti
Čeprav je nesporno, da v obravnavanem primeru, ko posebna ugotovitvena odločba o odvzemu stavb (oziroma nacionalizacija po 8. členu ZNNZ) ni bila izdana, gre tudi po presoji revizijskega sodišča pri podržavljenju objektov za učinkovanje navedenega zakona.
Tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da glede na dejansko stanje in pravne podlage, ki so bile uporabljene v obravnavani zadevi, ni bistvenih razlikovalnih elementov v pravni podlagi odvzema med nacionaliziranimi objekti in zemljišči.
ZD člen 59, 60, 60/3, 81. ZDen člen 78, 78/1, 78/2.
uvedba dedovanja – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – vrnjen predmet zapuščine – oporočno dedovanje – neveljavnost oporoke – zmota v nagibu – uporaba zapuščine za dovoljen namen – status oporočnega upravičenca – ničnost oporoke
Za presojo morebitne oporočiteljeve zmote o dejstvih, ki so ga nagnile k oporočnim razpolaganjem, je edino pomemben trenutek uvedbe dedovanja. To pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo s trenutkom oporočiteljeve smrti 17. 9. 1949, saj takrat ni bil izpolnjen najsplošnejši pogoj za dedovanje – obstoj predmeta dedovanja (zapuščine), ki je bil tedaj že podržavljen in je bil oporočitelj v trenutku smrti brez premoženja. Premoženje je bilo vrnjeno v letih 1994 in 1995 v postopkih denacionalizacije; v takem postopku pa se dedovanje po umrlem glede na določbe 78. člena ZDen uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ki je tudi trenutek prehoda pokojnikove zapuščine na njegove dediče. V tem trenutku pa so bile okoliščine, ki naj bi oporočitelja odvrnile od siceršnjega načina njegovih oporočnih razpolaganj v primeru, da bi mu bile (mogle biti) znane, že v celoti eliminirane. Zato so vsa dogajanja po letu 1945 in do osamosvojitve Republike Slovenije, na katera sta se sklicevala tožnika, za presojo vprašanja oporočiteljeve zmote v nagibu brez slehernega pomena.
Tožnika v reviziji toženi stranki neutemeljeno odrekata procesno pasivno legitimacijo oziroma status oporočnega upravičenca. Njuna podmena za tak ugovor je že v izhodišču zgrešena, saj se neveljavnost oporoke kot ustanovitvenega akta ne domneva (temveč velja ravno obratno). Sicer pa je to vprašanje že bilo rešeno v upravnem postopku z izdajo soglasja Ministrstva za šolstvo in z vpisom ustanove v register pri Ministrstvu za notranje zadeve (kakor tudi s pravnomočnim sklepom o statusu dedičev, izdanim v zapuščinskem postopku) in ga spričo načela prirejenosti postopkov ni mogoče ponovno načenjati v tej pravdi zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke.
Pritožbeno sodišče je pravilno odločilo, da toženčeve trditve v odgovoru na tožbo v smeri tožnikovega podcenjujočega odnosa do njega nikakor ne morejo pripeljati do zaključka, da gre za soprispevek tožnika. Gre za nesklepčnost ugovora v odgovoru na tožbo, ki ne bi mogla biti odpravljena niti z zaslišanjem toženca o tem. Podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, ampak so za to na voljo druga pravna sredstva.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 31, 32, 34, 34/4, 36, 37.
dovoljena revizija – zelo hude posledice – odpis, delni odpis, obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca ugovor neobrazloženosti izpodbijane sodbe – bistvena kršitev določb postopka
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga je na podlagi prvega in drugega odstavka 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, poleg višine mesečnih dohodkov na družinskega člana, treba upoštevati tudi premoženje davčnega zavezanca, in sicer okoliščino, ali je davčno obveznost mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja – poseg za nazaj
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična – vendar kot navedeno le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga – predlog, vložen pri napačnem sodišču - prepozen predlog
Po določbah 112. člena ZPP se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. V obravnavani zadevi temu ni tako. Vložitve predloga za dopustitev revizije pa glede na jasno zakonsko določbo in zastopanje tožnika po odvetnici tudi ni mogoče pripisati nevednosti tožnika ali njegovi očitni pomoti.
ZSPJS člen 3a. OZ člen 190, 191. ZPP člen 380, 380/2.
neupravičena pridobitev - kondikcija - neupravičena obogatitev - plačilo nečesa, za kar ne obstaja dolžnost plačila - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače
Vprašanje uporabe določbe 3.a člena ZSPJS (ki ureja le način uveljavljanja vrnitve napačno določene in izplačane plače in ni podlaga za delavčevo obveznost) ne more biti relevantno, saj ne gre za primer, ko bi bila toženki v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, in kolektivnimi pogodbami plača napačno določena in izplačana.
Če je dejansko prišlo do računalniške (ali računske) pomote, tožeči stranki ni mogoče očitati, da je toženki izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9, 402, 402/4, 404, 404/1.
revizija in obnova postopka - prekinitev postopka z revizijo
Ker je tožena stranka s svojo revizijo v sporu glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku uspela, prav to pa je bil tudi razlog za vložitev predloga za obnovo postopka v obravnavani zadevi, je glede na razloge vložene revizije in predloga za obnovo postopka in upoštevajoč načelo smotrnosti, Vrhovno sodišče sklenilo, da prekine postopek z revizijo, in sicer do zaključka postopka s predlogom za obnovo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – bolniška odsotnost - opravljanje pridobitnega dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je imel sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas z dvema delodajalcema. Ker je v času odsotnosti zaradi bolezni delo pri drugem delodajalcu opravljal, je z vidika drugega delodajalca opravljal pridobitno delo, kar je odpovedni razlog iz šeste alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
Po oceni okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja je pomembno zlasti to, kako so ugotovljene okoliščine vplivale na odnose med strankama oziroma njuno medsebojno zaupanje.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZDSS-1 člen 82. ZPIZ-1 člen 58, 178.
sprememba sodne prakse - odvetnik - pravna praznina - zavrženje zahteve - sprememba pravne podlage - delna pokojnina - neustavnost zakonske ureditve - nova zahteva - pravica do delne pokojnine
Določba drugega stavka 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP izhaja iz načela ekonomičnosti postopka, saj omogoča upravnemu organu, da se z zadevo, o kateri je bilo odločeno z zavrnilno odločbo, ne ukvarja ponovno po vsebini, če se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo in organ sicer ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v končanem postopku. Vendar to ne pomeni, da pri odločanju o tem, ali je prišlo do spremenjene pravne podlage, ni treba upoštevati tudi novih sodnih odločb oziroma (spremenjene) sodne prakse, ki se je (v tej zadevi) oblikovala po tem, ko je potekel devet mesečni rok za odpravo ugotovljenega neskladja prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1 od objave odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006. Pri tem je pomembno, da je na podlagi te ustavne odločbe postalo jasno, da je neustavnost v tem, da zakon nečesa ne ureja - konkretno pravice do delne pokojnine za samozaposlene zavarovance in da bo treba nastalo praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago, ki bo dejansko pomenila novo in drugačno uporabo prava.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZZZPB člen 52. ZDR člen 63, 200.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Pri opravljanju javnih del brezposelna oseba med drugim pridobiva tudi nova znanja in izkušnje, ki naj bi povečale njene zaposlitvene možnosti. Vendar pa dela, ki se opravlja v okviru javnih del, ni mogoče že samo zaradi tega opredeliti kot „svoj poklic“ iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnica je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delala kot receptor - informator, sicer lahko pridobila določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobila za poklic, oziroma pridobila ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi ji v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Utemeljenost pisnega opozorila se presoja v postopku v zvezi s to redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZSV člen 19, 19/2, 23, 31, 31/3, 31b, 31b/1, 31b/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9.
izredna denarna socialna pomoč – materialna ogroženost – dohodkovni in premoženjski cenzus – samska oseba – relevantni stroški – varstvo posameznika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.
ZDR člen 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. ZPP člen 319, 319/3.
letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta – neizraba letnega dopusta po svoji volji – pogodba o zaposlitvi za določen čas - pobotni ugovor
Za razlago, da
je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
Če tožnikova terjatev (toženčeva obveznost) ni utemeljena, pobotni procesni ugovor izgubi svojo vlogo.
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov tožene stranke, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti. Zgolj splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
ZDR člen 72, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD člen 265, 330.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpoklic direktorja družbe – odgovornost direktorja družbe
Opredelitev, da uprava vodi posle delniške družbe samostojno in na lastno odgovornost (prvi odstavek 265. člena ZGD) tudi v delovnopravnem smislu predpostavlja visoko stopnjo odgovornosti oziroma strogo presojo odgovornosti za opravljanje nalog, ki jih ima tako po določbah ZGD, kot po določbah ZDR in pogodbe o zaposlitvi. Neupoštevanje zakonskih določb, ki izrecno urejajo njegovo delo in pristojnosti direktorja družbe, tako gotovo pomeni najmanj hudo malomarnost, saj se na nepoznavanje takih zakonskih določb ne more uspešno sklicevati, zavestno ignoriranje takih zakonskih določb pa bo praviloma imelo vse elemente naklepa.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta – premoženjski delovni spor - plačilo odškodnine – razlika v plači
Predmet spora na revizijski stopnji je zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 8. 10. 2007 do 12. 6. 2008, ki ga tožnik uveljavlja na odškodninski podlagi. Glede na to tožnik neutemeljeno navaja, da gre za zahtevek glede obstoja delovnega razmerja, saj dejstvo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo in da je bil v spornem času zaposlen pri drugem delodajalcu ni bilo predmet revizije.