Ob ugotovitvi sodišča, da je tožena stranka v letu 2008 njegov zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine utemeljeno zavrnila, ker ni izpolnjeval zakonskih pogojev za pridobitev te pravice in je bila takšna zavrnitev pravnomočno potrjena tudi v ustreznem že končanem sodnem postopku, protipravno ravnanje tožene stranke v zvezi s tem, ki bi na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ pogojevalo toženkino odškodninsko odgovornost za tožniku iz naslova pokojnine (domnevno) izpadle dohodke, ni podano.
ustavitev izplačevanja - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev - poseg v pridobljene pravice - poseg za nazaj
V primeru naknadne ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ponovne prijave v zavarovanje, v določbah o postopku z rednimi pravnimi sredstvi ni zakonske podlage, da bi tožena stranka za nazaj, in sicer prav od dneva, ko je bilo tožnici nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev priznano, ustavila izplačilo tega nadomestila. Čeprav se izpodbijani odločbi glasita le na „ustavitev nadomestila plače,“ je formalni in dejanski učinek takšne ustavitve poseg v že pravnomočno priznano pravico - z zanikanjem te pravice vse od njenega priznanja.
ZMEPIZ člen 45, 45/2, 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/2.
lastnost zavarovanca – družbenik in poslovodna oseba – status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti
Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlage. Takšna situacija je bila podana, ko je dne 20. 4. 2007 tožnik postal družbenik komanditne družbe in sočasno tudi poslovodna oseba te družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec starostne pokojnine. Zato je tožena stranka z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4001950
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 101, 101/2, 101/2-4.
spor o pristojnosti – kompetenčno dejansko stanje – pristojnost v sporih o pravicah intelektualne lastnine – sklepčnost tožbe
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem, da gre v delu zahtevka za odločanje v sporu o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Drugačne presoje ne utemeljuje niti sklicevanje predložitvenega sodišča, da naj bi bil „zahtevek na podlagi varstva pravic intelektualne lastnine nesklepčen (in tudi že na prvi pogled neutemeljen)“. (Ne)sklepčnost oziroma (ne)utemeljenost zahtevka je stvar njegove meritorne presoje in nima nobene zveze z ugotavljanjem kompetenčnega dejanskega stanja (to je dejstev, od katerih je odvisna pristojnost sodišča).
dopuščena revizija – javna obljuba nagrade – javni razpis
Dopuščena revizija o vprašanju:
Ali je mogoče pravila Obligacijskega zakonika (OZ) o javni obljubi nagrade uporabiti tudi za konkretni primer, ko je razpisovalec po zaključku javnega razpisa izbral pogodbenega partnerja in z njim sklenil partnersko pogodbo.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 7/6, 15, 15/2, 156, 156/2, 178, 178/1, 180, 207, 208, 209. Pravilnik o postopku za razvrščenje v zavarovalne osnove člen 2, 2/5, 6.
status zavarovanca – družbenik - poslovodna oseba
Zgolj trditev tožnice, da v spornem času ni prejemala plačila za delo poslovodje, pri čemer plačilo povezuje s plačilom iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, ne dokazuje tudi, da ni podlage za ugotovitev statusa zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1.
spor o pristojnosti – sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi - uveljavljanje ugovora o dogovorjeni pristojnosti v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (pravdnem postopku)
Ob presoji, da se v danem primeru za določitev krajevne pristojnosti upošteva sporazum med strankama, pa tožena stranka ne more uspeti z ugovorom splošne krajevne pristojnosti, ki ga je uveljavljala v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2011. Sojenje pri sodišču splošne krajevne pristojnosti bi namreč tožena stranka, glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, lahko uveljavila kvečjemu z izpodbijanjem dogovora o krajevni pristojnosti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – začetek izplačevanja delne invalidske pokojnine
Ni sporno, da je bil pokojni tožnik invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s polovico polnega delovnega časa od 19. 10. 2006 dalje. ZPIZ-1 v takem primeru v prvem odstavku 93. člena res določa, da ima zavarovanec tudi pravico do delne invalidke pokojnine. Vendar je v obravnavani zadevi bistveno, da bi se ta pokojnemu tožniku na podlagi drugega odstavka 159. člena lahko izplačevala šele od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem (ustreznem) delovnem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VS4001958
ZPP člen 300, 367a, 367c. ZSReg člen 41, 41/2, 41/3. ZGD člen 367. ZGD-1 člen 398.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – pravni interes – izpodbijanje sklepov skupščine – združitev postopkov za dopustitev revizije
Tožeča stranka v obravnavanem primeru nima pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg. Če bo tožeča stranka v ločenem postopku uspela s tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma za razveljavitev sklepov, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v sodni register, se bo vsebina sodbe po uradni dolžnosti vpisala v sodni register v skladu s 367. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD oziroma v skladu 398. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo – ponavljanje kršitev – istovrstne kršitve
Tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase morda ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005194
ZPDJVZ člen 14. ZPP člen 319.
prenehanje delovnega razmerja – pravnomočnost sodbe – plačilo razlike v plači – plačni količnik
Tožnik se zoper odločitev o razveljavitvi drugostopenjskega sklepa delodajalca in o plačilu plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe III Pd 547/2002 ni pritožil. Prav tako se ni pritožila tožena stranka. To pomeni, da je v tem delu sodba postala pravnomočna (319. člen ZPP). Tožniku gredo za navedeno obdobje vse pravice iz delovnega razmerja, izrecno tudi nadomestila mesečnih plač za delovno mesto svetovalec za nadzor investicij in investicijskega vzdrževanja. Na to pravnomočno odločitev tudi ni imela in ni mogla imeti nobenega vpliva odločitev o zahtevku za razveljavitev prvostopnega sklepa delodajalca, ki je res postala pravnomočna kasneje z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1418/2002 z dne 27. 8. 2004. Tudi morebitna razveljavitev še prvostopnega sklepa bi lahko bila le podlaga za zahtevke tožnika po 20. 8. 2002.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – kapitalizirane obresti
Po določbi 39. člena ZPP se za ugotovitev pravice do revizije kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti (četudi so kapitalizirane) pa le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – pogodbena odškodninska odgovornost – obstoj sodne prakse
Izpodbijana odločitev ne odstopa od sodne prakse višjih sodišč, ki jo navaja predlagateljica. Poleg tega ne drži, da o vprašanju predvidljivosti poslovne škode ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. O drugem predlaganem vprašanju pa je tudi že oblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča in odločitev v obravnavani zadevi ni v nasprotju z njo.
Ali lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase?
zaščitena kmetija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
S pavšalnimi in neizkazanimi navedbami, ki temeljijo na stališču, ki nima zakonske podlage, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 64, 64/1. ZUS-1 člen 45, 59, 59/2, 85. ZUP (1986) člen 215.
denacionalizacija – dovoljena revizija - pravočasnost zahteve za vrnitev premoženja - popolna in razumljiva vloga – predlagalni postopek - dokazno breme - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - glavna obravnava - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopolnjevanje tožbe v pripravljalnem postopku
Dokazno breme, da je bila zahteva za vrnitev določenega premoženja pravočasno postavljena, nosi vlagatelj zahteve. Postopek denacionalizacije je predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Če so v zahtevi za denacionalizacijo nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva, določno opredeljene (z navedbo parcelnih številk in katastrskih občin), v tem delu ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v zvezi s katero bi bil organ dolžan opozoriti in pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti glede premoženja, katerega vračilo uveljavlja.
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni eden izmed razlogov, zaradi katerih se po določbi 85. člena ZUS-1 lahko vloži revizijo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82. ZPP člen 70, 70-6, 72.
pritožba – zavrnitev pritožbe – izločitev sodnika – odklonilni razlog – videz nepristranskosti – dvom v nepristranskost sodnika – upravičen dvom – pravno stališče sodnika v strokovnem članku
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, ki jih zatrjuje pritožnica (pobuda pritožnice za opravo službenega nadzora in izraženo mnenje v strokovnem članku), ob upoštevanju vseh okoliščin v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča niso takšne, da bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom v nepristranskost izločevanega sodnika oziroma bi kljub siceršnji javni odmevnosti v zvezi s pobudo za službeni nadzor izločevanega sodnika objektivno okrnile videz nepristranskosti sodišča.