ZFPPIPP člen 121, 243, 286. ZPP člen 98, 98/5, 105a, 108, 108/7, 113, 277, 277/2, 305, 305/3, 324. URS člen 22, 23, 25.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga zakona - pravica do obravnavanja pred sodiščem - stečajni postopek - vsebina poziva upnikom za prijavo terjatev - prijava terjatve v elektronski obliki - napačen in pomanjkljiv pravni pouk sodišča - ZFPPIPP
Na dobesedno razlago določbe 243. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče opreti stališče, da sodišče ni ravnalo napak, ko upnikov ni opozorilo na (novo) procesno zahtevo, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-C z določbo 123.a člena. Potem, ko je zakonodajalec presodil, da je upnike treba posebej opozoriti na nekatere procesne zahteve in posledice njihovega nespoštovanja, pa ustavi prijazna razlaga ne le omogoča, ampak zahteva od sodišča takšno uporabo določbe 243. člena ZFPPIPP, da v oklicu opozori upnike na vse procesne zahteve, katerih nespoštovanje ima za posledico izgubo pravic. Zaradi pomanjkljivega in delno zavajajočega poziva upnikom, kako naj vložijo prijave terjatev, je bila z zavrženjem prijave, ki je bila sicer vložena v nasprotju z določbo 123.a člena ZFPPIPP, upniku onemogočena možnost obravnavanja obstoja njegove terjatve pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila kršena tudi določba 23. člena Ustave.
predlog za dopustitev revizije - delo preko polnega delovnega časa - plačilo nadur - nadurno delo - dopuščena revizija - plačilo nadurnega dela - plačilo dela preko polnega delovnega časa
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali ima delavec pravico do dodatka za opravljeno nadurno delo le za fond ur, ki je določen z zakonom, za presežek pa pravico do plačila za redno delo.
dokazovanje - prekluzija – izvedensko mnenje – listine stranke – možnost sodelovanja v postopku – dopuščena revizija
Ker je tožena stranka imela sporne dokazne listine, je (lahko) vedela, s katero dokumentacijo razpolaga tožnica in katero bo za izdelavo izvedenskega mnenja uporabila postavljena izvedenka. Zato ni utemeljen očitek tožene stranke (revidentke), da je bila tožeča stranka prekludirana z omejitvijo iz 286. člena ZPP. Posledično tudi ni utemeljen njen očitek, da sta jo sodišči nižjih stopenj prikrajšali za sodelovanje v dokaznem postopku, s tem pa tudi za njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
Predlog je po vsebini revizija, saj utemeljuje, zakaj naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna. To pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti na predlog sodišča
V predmetni zadevi ni videti razumnih razlogov, da je izvršilno sodišče v sklepu VL 3199/2011-7 43 z dne 18. 4. 2011 kot pristojno sodišče, pred katerim se bo nadaljeval postopek v pravdi, določilo Okrožno sodišče v Mariboru. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila med strankama dogovorjena pristojnost tega sodišča. Prav tako pa njegova pristojnost ni podana glede na uporabo pravila o splošni krajevni pristojnosti (prvi odstavek 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP); tožena stranka ima namreč sedež na območju ljubljanskega sodišča.
Upoštevaje zgoraj navedeno, kakor tudi okoliščino, da imata obe pravdni stranki sedež na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani in sta tudi njuna odvetnika iz Ljubljane, Vrhovno sodišče pritrjuje stališču mariborskega sodišča, da se bo predmetni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – povezani postopki
Iz trditvene podlage strank izhaja, da v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II Pg 2996/2010 tožena stranka vtožuje zneske neplačanih del, ki jih je opravila za tožečo stranko, tožeča stranka pa v tem sporu vtožuje zneske, ki naj bi jih zaradi toženčevih napak na taistih delih plačala nadomestnim izvajalcem. Glede na to, da obstaja možnost združitve postopkov in s tem poenostavitve dokaznega postopka, je očitno, da postopka pred dvema sodiščema ne bi bila smotrna in ekonomična. Prenos pristojnosti narekuje tudi dejstvo, da v tem postopku narok za glavno obravnavo še ni bil opravljen.
ZASP člen 9, 9/1. ZVK člen 13, 13/2. ZOR člen 45, 45/3, 45/5.
predpogodba - varstvo avtorske pravice - intelektualna storitev - know - how - poslovna ideja - prenos poslovne ideje s pogodbo
Dejanske ugotovitve obeh sodišč omogočajo zaključek, da celoten projekt kot splet tehnik in strateškega koncepta, predstavlja izdelano poslovno idejo oziroma poslovni know-how. Gre namreč za zbir znanja in pridobljenih izkušenj v zvezi s postopkom in organizacijo izbire dekleta za naslov K. ter spremljajočo strategijo trženja dogodkov, katerih se izbrano dekle udeležuje. Kot tak predstavlja intelektualno stvaritev, imaterialno dobrino, ki se s pogodbo sicer lahko prenaša, vendar na njej ni mogoča lastninska pravica v stvarnopravnem smislu.
Poslovna ideja v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ni avtorsko varovana. Potencialno bi lahko bila avtorsko varovana sama praktična izvedba ideje, vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da jo je v obdobju pred sklenitvijo Dogovora, to je v letih 1995-1999 izvajala družba S. in ne tožeča stranka.
Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko namreč sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi strank; ni pa to nujno, predvsem če temu, tako kot v obravnavanem sporu, nasprotujejo konkretne okoliščine (nepoštenost obeh pogodbenih strank). Morebitna uporaba drugega in tretjega odstavka 104. člena ZOR bi namreč v tem sporu (zaradi neodstranitve škodljivih posledic pogodbe, ki je po svoji vsebini oziroma namenu nasprotovala prisilnim predpisom) zgrešila svoj cilj: posledica njune uporabe bi bila gola ugotovitev, da je bila sporna pogodba nična, medtem ko bi njeni učinki v celoti ostali v veljavi. Tako bi ravno v primeru »kvalificirane« ničnosti (iz drugega odstavka 104. člena ZOR) obojestransko nepošteni pogodbeni stranki lahko dosegli prepovedani cilj.
dovoljenost revizije – pravni interes – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – solastniki kot navadni sosporniki - zavrženje revizije
Solastniki so sicer v določenih primerih lahko enotni sosporniki, vendar ne v primeru, ko se od njih zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice. Gre namreč za položaj, ko je spor mogoče rešiti različno za vsakega izmed lastnikov.
vročitev listin – pravica do izjave v postopku – dopuščena revizija
Revizijsko sodišče se je prepričalo, da so bile listine o nakazilih tožeči stranki vročene s pritožbo. Da so bile ravno te listine priloga pritožbe, izhaja iz same pritožbe. Vročitev tožeči stranki pa je izkazana z vročilnico, ki jo je podpisal pooblaščenec tožeče stranke dne 15. 12. 2004.
najem poslovne stavbe – oblika pogodbe – teorija o realizaciji
Po 73. členu ZOR je lahko realizirana samo pogodba, ki je bila sklenjena, vendar ne v predpisani obliki. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da pogodba med tožečo stranko in M. L. ni bila sklenjena (niti v ustni obliki), v konkretnem primeru ni moglo priti do njene realizacije.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 31, 63, 72, 81, 82. ZZVZZ člen 13, 23, 81, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 136, 225, 226. ZPP člen 377.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu
Med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja spada tudi zagotavljanje plačila zdravstvenih storitev, med temi tudi storitev zdravljenja v tujini. Spor o odpravi odločb tožene stranke v zvezi s povračilom stroškov zdravljenja v tujini in posledično povračilo teh stroškov je socialni spor, v katerem je revizija dovoljena na podlagi 4. točke 31. člena ZDSS-1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska – škoda, ki nastane v času najema vozila – zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – kaznivo dejanje zatajitve – protipravnost odtujitve vozila
Iz splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska ne izhaja, da mora za to, da bi bilo zavarovanje izključeno, škoda nastati s kaznivim dejanjem zatajitve. Za izključitev iz zavarovanja zadostuje, da si nekdo protipravno prilasti vozilo, ki mu je bilo zaupano v najem. Pri tem ni treba presojati, ali gre za kaznivo dejanje zatajitve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2006103
ZP-1 člen 156, 156-1. ZJC člen 11a, 77a. Uredba o cestninskih cestah in cestnini.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine – sprememba pravne opredelitve – pristojni prekrškovni organ
Dejstvo, da storilec ni izstopil na izvozu, ki je določen za izstop za vozila z maso, ki ustreza storilčevemu vozilu, in da na tem izvozu ni mogel plačati cestnine, ne pomeni, ni bilo cestninske točke na relaciji, na kateri je vozil.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367c, 367c/2. ZOR člen 200.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odstop od sodne prakse
Ni podan pogoj iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, ker v predlogu navedene zadeve ne izkazujejo odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
kreditna pogodba – oblika pogodbe – pisna pogodba – ravnanje banke kot strokovnjaka na finančnem področju – zloraba zaupanja
V 1065. členu ZOR je opredeljena vsebina kreditne pogodbe, v 1066. členu ZOR pa je določeno, da mora biti pogodba sklenjena v pisni obliki in da zakon določa, kaj mora taka pogodba vsebovati. Za stranke pogodbenega razmerja je pomembno, da poznata medsebojne pravice in dolžnosti. Za kršitev pravil o obličnosti veljajo sankcije po splošnih pravilih iz prvega odstavka 70. člena ZOR.
Pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je zato enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena. To pomeni, da stranka nima pravice do revizije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev
S tem ko je višje sodišče, ne da bi samo opravilo glavno obravnavo in v nasprotju z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti, odločilna dejstva ugotovilo samo tako, da je dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, na seji pritožbenega senata ocenilo drugače kot sodišče prve stopnje, je prekoračilo okvir petega odstavka 392. člena ZKP.