Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli sprememba tožbe, nima pravne narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Sodišče bo v nadaljevanju postopka odločalo o vsebini tožbe, katere spremembe ni dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.
izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi
Sodbi sodišč prve in druge stopnje vsebujeta vse razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa se je tudi še posebej opredelilo glede že v pritožbi zatrjevane kršitve pravdnega postopka, da sodišče dokazov ni povzelo v zapisnik oziroma do pritožbene trditve, da je dokazna ocena o alibiju toženca v nasprotju z listinami v spisu.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZDR člen 184, 184/1.ZOR člen 23, 170, 171.OZ člen 1, 1/2.
povzročitev škode - škoda v zvezi z delom kot pravni standard - odgovornost za drugega - odgovorna oseba - šikaniranje na delovnem mestu - lex specialis
Pravni standard "škode v zvezi z delom" je treba razlagati tako, da gre zanjo tudi v primerih, ko nastane zato, ker nadrejeni grdo ravna z delavcem na delovnem mestu, očitajoč mu slabo delo, nesposobnost, neupravičeno odsotnost ipd.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21979
URS člen 23.KZ člen 212, 212/1-3, 250, 250/3.ZC člen 1, 3.ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dvom v nepristranskost sodišča - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - ček - kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - posebno predrzen način - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 1. odstavka 395. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče, če se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, te razloge ponavljati, pač pa zadošča, da se nanje sklicuje. Bistvo je, da mora navedbe pritožbe presoditi. Če tega glede navedb o odločilnih dejstvih ne stori, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ni mogoče zatrjevati, da je bilo sodišče pristransko, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe, saj utemeljenost le-teh sodišče presoja v skladu z merili, ki se nanašajo na relevantnost in verjetnost predlaganih dokazov. Pri tem je odločilnega pomena vsebina dokaza(ov) in pomembnost dejstva(ev), ki se z njim dokazuje(jo), ne pa število predlaganih dokazov, ki jih je sodišče na predlog strank sprejelo ali zavrnilo. Le po tem merilu je torej mogoče presojati, ali je bilo sodišče v tolikšni meri nedovzetno, v konkretnem primeru do dokaznih predlogov obrambe, da bi bilo mogoče njegovo ravnanje opredeliti kot pristransko.
Kaznivo dejanje po 3. odstavku 250. člena KZ je dokončano, ko storilec, ki ni upravičeni imetnik, takšen čekovni blanket podpiše in v njem napiše znesek nepogojnega nakazila, ki naj se izplača iz trasantovega kritja. Ostale rubrike, ki jih v današnjem poslovanju praviloma izpolni upravičenec, pa so pomembne za unovčitev čeka pri banki, ki bi ga brez teh sestavin zavrnila. V vsakem primeru je torej to dejanje dokončano že z izdelavo krivega vrednostnega papirja ali s predrugačenjem pravega z namenom, da se uporabi kot pravi; ni torej potrebno, da bi tak storilec tudi dal ček v uporabo.
Tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci (ne glede kaj ti počnejo), je tatvina, storjena na posebno predrzen način.
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - zavrženje revizije
Po določbi 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil revizijo odvetnik, lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti.
Pravilno bi morali biti revizija in ovojnica naslovljeni na Okrajno sodišče v Trebnjem (373. člen ZPP). Že pri naslovitvi revizije na vrhovno sodišče ne bi bilo mogoče govoriti o očitni pomoti vlagatelja, če bi bila tudi ovojnica naslovljena na to sodišče. Še manj gre za očitno pomoto v konkretnem primeru, ko je bila revizija napačno naslovljena na vrhovno sodišče, nato pa še napačno na ovojnici naslovljena na višje sodišče. Takšne dvojne napake ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. Revizije zato ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Določba 120. člena ZD, i se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je pravilno uporabljena. Tožnica ni dokazala, da toženca pogodbe ne bi izvrševala.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti obsojeni ponuja lastno presojo odločilnih dejstev, ki pa se razlikuje od tiste v izpodbijani pravnomočni sodbi. Uveljavlja torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po 2. odstavku 420. člena ZKP ni zakonska podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Neupoštevanje določbe 2. odstavka 355. člena ZKP lahko poraja predvsem dvome v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
povrnitev negmotne škode - odgovornost delodajalca - odgovornost države - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - stalna pripravljenost - uporaba službene pištole
Zahteva iz prvega odstavka 170. člena ZOR, da je delavec škodo tretji osebi povzročil na delu ali v zvezi z njim, predstavlja zahtevo o funkcionalni zvezi med škodnim ravnanjem delavca in njegovimi delovnimi nalogami.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izpodbijani pravnomočni sodbi ni trditve, da je ohranjen tonski zapis klica, ampak le, da je njegova vsebina ohranjena zgolj na podlagi vsebine informacije, ki jo je zaradi intervencije Policijski postaji K. posredoval operacijsko komunikacijski center. Zato ne drži trditev v zahtevi, da je višje sodišče v nasprotju s spisovnimi podatki navedlo, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ohranjen zapis klica na Policijski postaji K., tako da tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/1, 395, 395/1.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - predlog za odreditev pripora - pritožba zoper sklep o priporu - obseg preizkusa pritožbenih trditev
Ker se za oceno dokazov o obstoju utemeljenega suma (2. odstavek 202. člena ZKP) ne zahtevajo tako visoki standardi, kot se to zahteva za obrazložitev sodbe (7. odstavek 364. člena ZKP), ni mogoče enačiti obrazložitve obstoja utemeljenega suma z obrazložitvijo gotovosti v sodbi, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
Sodišče je vezano na predlog za odreditev pripora (1. odstavek 202. člena ZKP), ni pa vezano na razloge, ki jih državni tožilec navaja za utemeljitev tega predloga oziroma je na te podatke (dokaze) vezano le toliko, da na podlagi njih presoja, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje ali ne in ali iz njih izhaja kateri od razlogov za pripor. Sodišče je torej tisto, ki samo neodvisno ugotavlja obstoj utemeljenega suma, svoje zaključke, temelječe na konkretnih okoliščinah, pa mora utemeljiti v sklepu.
Nepotrebno ponavljanje s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih okoliščin v odločbi pritožbenega sodišča ni potrebno, še toliko bolj pa izostanek tega ne pomeni kršitve iz 1. odstavka 395. člena ZKP.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 5, 5/2, 340, 340/1-1.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zaslišanje obremenilnih prič - načelo kontradiktornosti
Posredna izvedba dokaza (npr. branje zapisnika o izpovedbi priče) ne sme poseči v obdolženčevo pravico, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilne priče.
Sodišče je na glavni obravnavi v skladu z določbo 1. točke 1.
odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnik o izpovedbi priče, ki je edini in ključni obremenilni dokaz, na katerem temelji obsodilna sodba in je tudi v popolnem nasprotju z obsojenčevim zagovorom, obsojenec pa je pred tem ni imel možnosti zaslišati. Kršitev obsojenčevih pravic do obrambe je v konkretnem primeru takšne narave, da je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
dovoljenje za uporabo pitne vode - začasna odredba - pogoj za izdajo - nastanek težko popravljive škode
Če tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS ne izkaže za verjetno, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, niso izpolnjeni pogoji za izdajo takšne začasne odredbe.
ZTI člen 4. ZGD člen 4, 4/6, 72. Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi člen 8. Pravilnik o ravnanju z odpadki člen 47, 48.ZUP člen 4. ZUS člen 73.