nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - izjava osumljenca
Če sodišče med kazenskim postopkom ne izloči obvestil iz 3. odstavka 83. člena ZKP, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, pod pogojem, da nanje ni oprlo odločbe oziroma sodbe. Ali je to dejstvo vplivalo na odločitev o stvari sami in s tem na zakonitost sodne odločbe, se presoja glede na vsebino obvestila, ki ni bilo izločeno in glede na izvedene dokaze, na katere se opira sodna odločba.
nepopolna revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče preizkuša samo izpodbijani del pravnomočne sodbe. Če revident tega dela sodbe ne opredeli niti z zneskom niti z deležem, izraženim v ulomku ali odstotku, je revizija nepopolna. Nepopolno revizijo pa lahko sodišče samo zavrže.
V odločbi izvenobravnavnega senata kot inštančni odločbi bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne bi imela razlogov o pritožbenih navedbah glede odločilnih dejstev (1. odstavek 395. člena ZKP). V to odločbo pa ne spadajo nepotrebna ponavljanja že zapisanih zaključkov prvostopenjskega organa.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v izvedenskem mnenju
Izvid sodnega izvedenca medicinske stroke vsebuje podroben opis stanja tožnikovih prstov po posameznih členkih, pri sestavi mnenja o tem, ali so tožniku ostale kakšne trajne posledice v smislu splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa je to stanje posameznega poškodovanega prsta obravnaval kot celoto in ne več po sklepih. Ne gre torej za nasprotje med navedbami o vsebini listin in samo vsebino listine, saj je izvedensko mnenje v sodbi korektno povzeto.
ZDen člen 63, 63/3. ZUP (1986) člen 135. ZUS člen 25, 25/3-3.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - seznanitev stranke z ugotovljenimi dejstvi - bistvena kršitev določb postopka
V postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja za postopek denacionalizacije, mora upravni organ stranko seznaniti tudi z zakonsko domnevo nelojalnosti, kot okoliščino, ki je pomembna za odločitev. Če je ne, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 2, 25.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - lastništvo
Pogoj za status zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG je tudi, da je ta v lasti ene fizične osebe ali v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, enega od staršev in otroka ali posvojenega oziroma njegovega potomca. Darilna pogodba ne more izkazovati lastništva v času odločanja organa prve stopnje, če je bila sklenjena po izdaji odločbe organa prve stopnje.
ZKP člen 44, 44/1, 207, 207/2, 251, 251/1, 340, 340/3.
pripor - podaljšanje pripora po pravnomočnosti obtožnice - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - izločitev izvedenca - izločitev dokazov - sojenje v razumnem roku
Sodišče mora pri podaljšanju pripora opraviti enak preizkus pogojev za pripor kot ob odreditvi pripora. Če sodišče opravi tak preizkus po pravnomočnosti obtožnice, ob tem pa spozna, da ni novih dokazov ali dejstev, ki bi utemeljenost suma kakorkoli lahko omajali, se lahko glede tega pogoja za pripor pravilno sklicuje na pravnomočno obtožnico. V tej fazi postopka to zadostuje in zato tudi ni treba ponavljati tistih dejstev in okoliščin, ki se niso spremenile in na podlagi katerih je sodišče ugotovilo obstoj utemeljenega suma.
Vrhovno sodišče izjemoma poseže v sklep o priporu, izpodbijan z zahtevo za varstvo zakonitosti, samo če spozna, da gre prima facie za dokaz, na katerega se pravnomočna odločba ne sme opirati, ki pa je odločilnega pomena pri oceni danosti utemeljenega suma, če se vložnik v zahtevi na to sklicuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21908
URS člen 14.KZ člen 41, 41/1, 41/2.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - individualizacija kazenskih sankcij - enakost pred zakonom - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti lahko izpodbija tudi odločbo o kazenski sankciji, vendar le tedaj, če je sodišče pri izrekanju kazni, pogojne obsodbe, sodnega opomina oziroma odločbe o varnostnem ukrepu ali odvzemu premoženjske koristi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP).
V azilnem postopku mora pristojni organ presoditi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih oseba prosi za azil, take, da se lahko čuti ogroženo in ali je strah objektivno utemeljen. Tožnik okoliščin, zaradi katerih bi se čutil ogrožen oziroma preganjan zaradi razlogov, iz katerih se po 2. ali 3. odstavku 1. člena ZAzil prizna azil, ni izkazal.
Če bo tožnica v ponovljenem postopku dokazala, da se je njena družina morala preseliti iz domačega kraja (ležečega sicer v izselitvenem pasu, vendar ni bila izseljena) v sosednji kraj zaradi prisilnega ukrepa okupatorja, jo bo treba obravnavati kot izgnanko in ne kot begunko.
Ker je tožnica s pritožbo v upravnem postopku uspela v celoti, si v upravnem sporu ne more pridobiti boljšega položaja. Zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo, s katero je bilo ugodeno njeni pritožbi.
ZBPP člen 24, 24/1-1.ZPP člen 394, 395, 396. ZUS člen 73.
presoja dodelitve brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev
Tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker bi bilo predlaganje obnove postopka, ki se je končal z zamudno sodbo, za katerega bi bila obnova predlagana prepozno in tudi obnovitveni razlogi ne obstojijo, očitno nerazumno.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje - delovno razmerje za nedoločen čas
Če delovno razmerje za določen čas ni bilo sklenjeno v nasprotju z zakonom, delo, ki se je opravljalo, ni izgubilo narave začasnosti in če delavec tudi ni ostal na delu potem, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, ni podlage za ugotovitev, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas (18. člen ZDR (1990)). Glede prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za vnaprej datumsko točno določen čas, poseben sklep o prenehanju ni konstitutivne narave, ampak je le deklaratoren sklep: delovno razmerje delavcu preneha tudi, če takega sklepa ne bi bilo. (Ne)izdaja sklepa neposredno tudi ne vpliva na možnost varstva pravic in kasneje sodnega varstva.
Ker tožena stranka pri določanju trajno presežnih delavcev ni imela vnaprej izdelanih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov, kar enako ugotavljata obe nižji sodišči, to pomeni, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi. Zaradi nezakonitega postopka tudi ni mogoče ugotoviti resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja tožnika.
Ker pomeni opustitev uporabe določbe drugega odstavka 98. člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, storjeno pred sodiščem druge stopnje, da to vpliva na pravilnost in zakonitost celotnega sklepa.